V časopisu Dnevnik novinar Uroš Škerl Kramberger v članku Univerza zdravi težave s spominom vode poroča o zadnjih obravnavah razvpitega doktorata o “spominu vode” na organih Univerze v Ljubljani:

Po večmesečni obravnavi je komisija za etična vprašanja Univerze v Ljubljani ugotovila, da je bila tema doktorske disertacije o ‘spominu’ in drugih nenavadnih lastnostih vode »odobrena na vseh pristojnih organih«. Senat Univerze je v skladu s tem sklenil, da je »razprava o tem primeru na univerzi končana«. Več na univerzi ne želijo razkriti, sklicujejo se na »varovanje osebnih podatkov«.

Gre za enega najtežjih primerov v zgodovini ljubljanske univerze. Raziskovalka Nada V. je namreč pri svojem raziskovanju vode uporabila metode in predpostavke, ki segajo onkraj znanstveno potrjenih dognanj in so sorodne homeopatiji. Nasprotniki doktorata opozarjajo, da gre za klasičen primer psevdoznanosti.

Mentor raziskovalke Igor Jerman z zasebnega inštituta Bion sicer trdi, da gre pri spominu vode – ohranjanju ‘informacij’ o molekulah, ki jih v vodi ni več – za kvantne pojave, ki jih večina znanstvenikov (še) ne razume. A na biotehniški fakulteti, kjer je Nada V. skušala doktorirati, so prepričani, da to ne drži, saj voda informacij niti teoretično ne more shraniti, in so njen doktorat zavrnili. Presenetljivo pa so ga pozneje – po pritožbi doktorandke – potrdili na univerzi. Da doktorata matična fakulteta ni potrdila, pa je bil vseeno podeljen, se je na ljubljanski univerzi zgodilo prvič.

Po odločitvi etične komisije in senata univerze, da je zgodba vendarle končana, je za Dnevnik dal pojasnilo predsednik etične komisije, profesor z medicinske fakultete Zoran Grubič. »Bistvo problema je v tem, da je kandidatki ena komisija na biotehniški fakulteti najprej odobrila temo doktorata, komisija za zagovor pa je doktorat zavrnila s kritiko tistega, kar je prva komisija odobrila. V etičnem smislu je tako ponovni zagovor na univerzi popravil posledice neskladij znotraj stroke, ki bi jih sicer, če bi ostal doktorat zavrnjen, nosila doktorandka.«Poznavalci primera opozarjajo, da krivdo nosita (tudi) mentor Jerman in prvotna komisija za oceno doktorske teme, ki sta Nado V. usmerila oziroma potrdila njeno raziskovanje »spomina vode«. Vsaj uvodna komisija, če že ne Jerman, bi morala vedeti, da iz tega ne bo nič, pravijo.

Na prvem zagovoru je sicer tudi raziskovalka priznala, da pričakovanih rezultatov v zvezi s spominom vode ni dobila, da pa je odkrila nove lastnosti prevodnosti »staranih« vodnih raztopin. Izmerila je namreč, da se električna prevodnost vode poveča, če voda v stekleni posodi stoji več kot leto dni. A komisije za zagovor niti to ni prepričalo. Predsednik komisije, profesor Peter Maček, je poudaril, da raziskovalka pri meritvah prevodnosti ni upoštevala raztapljanja steklene posode, v kateri je »starala« vodo. Raziskovalka in njen drugi mentor, profesor Peter Bukovec s fakultete za kemijo, pa zatrjujeta, da je povišana prevodnost v resnici povezana z v znanstvenih krogih zanikanim pojavom »polimerne vode«. Gre za teorijo, da voda nima le treh faz (led, tekoča voda in para), ampak da ima tekoča voda dve obliki, pri čemer ima »nova« oblika tudi pri sobni temperaturi bolj povezano, trdno strukturo molekul. Ta teorija sicer med znanstveniki velja za zelo kontroverzno, saj postavlja na glavo večino doslej znanega o lastnostih vode. V mednarodni znanstveni skupnosti je bila teorija že večkrat zavrnjena.

Iz pogovorov s poznavalci pa je mogoče razbrati, da so doktorat na univerzi pozneje potrdili tudi zato, da raziskovalki ne bi bilo treba vračati blizu 100.000 evrov, ki jih je iz proračuna prejela v treh letih raziskovanja. S tem so v znanstveno skupnost vnesli precej nemira in zahtevo po ponovnem preverjanju vseh postopkov.

»Glede na dosedanjo majhno pripravljenost organov univerze, da sploh ponovno obravnavajo to za vse neprijetno temo, menim, da je komisija za etična vprašanja naredila velik korak naprej,« pravi profesor Maček. »S tem, da je na eno od sej povabila tudi mene kot pobudnika obravnave in dala možnost tudi vsem drugim, ki so bili neposredno udeleženi v postopkih, da smo se lahko pisno odzvali na vmesno poročilo komisije in osnutek sklepov, je pomembno prispevala k razjasnitvi okoliščin. Glede na razpravo na seji komisije, na katero sem bil povabljen, ter pisne izjave nekaterih vpletenih pa menim, da je tudi med člani komisije prevladalo mnenje, da je sporni doktorat psevdoznanstveno delo,« dodaja.

O vsebini doktorata se sicer komisija ni veliko izrekala, pregledovala je predvsem, kako so potekali postopki. (Vir: Univerza zdravi težave s spominom vode )

22 COMMENTS

  1. “Bistvo problema je v tem, da je kandidatki ena komisija na biotehniški fakulteti najprej odobrila temo doktorata, komisija za zagovor pa je doktorat zavrnila s kritiko tistega, kar je prva komisija odobrila.”

    Točno to je poanta te zgodbe, vse ostalo je manj relevantno. Škandalozno in sramotno pa je kako se je znanstveni establišment (vključno s tem portalom) spravil na doktorantko.

      • Točno tako. Da odobritev teme že pomeni tudi avtomatski zagovor doktorata je povsem skregano s tem, kar naj bi raziskovanje sploh bilo. Odobritev teme še nikakor ne pomeni, da bo tudi prišlo do znanstveno dovolj pomembnih rezultatov, da bodo zadoščali za zagovor doktorata in pridobitev naziva doktor znanosti.

        Da se nas obtožuje, kako se spravljamo na doktorantko se mi tudi ne zdi umestno. Vsak v znanosti mora stati za svojimi izsledki in svojim delom. To velja tudi za Nado V. In naziv doktorja znanosti si zasluži le, če je bil njej doktorat dovolj kakovosten, da je prepričal strokovno komisijo. Kar pa se ni zgodilo.

        Rx170 res priporočam branje doktorata. Celo nekomu precej daleč od same stroke je očitno, da je doktorat spisan na zelo nizkem nivoju, sami rezultati pa na veliko bolehajo za sistematskimi napakami.

        Zelo zanimivo bi bilo videti celotno poročilo etične komisije UL in ne le brati pričevanj iz druge roke. Če je res, kar o njenih izsledkih piše v Dnevniku, potem se nesnaga okoli te afere le še povečuje.

    • ..mogoče pa je bila ta tema odobrena zato, da bi se raziskalo, kaj lahko o vodi reče sodobna znanost oz. kaj se lahko dokaže s tukaj dostopnimi metodami? Mogoče je doktorandka (pre)slabo opravila raziskave, ki jih je obljubila v odobreni temi? Mogoče se je na zagovoru (na fakulteti) izkazalo, da avtorica tako slabo pozna osnove svoje znanosti, da ji komisija ni mogla priznati, da zasluži naziv doktorice te znanosti?
      Po vašem mnenju je potemtakem relevantna edino odobritev teme. Torej je nerelevantno tudi to, da je rektorat “povozil” mnenje stroke (fakultete)? Menim da je prav slednje močno zaskrbljujoče za kvaliteto naše znanosti (le čevlje sodi naj kopitar) !

      • Da disertacija pride tako daleč, da se sploh pogovarjamo o zagovoru, mora biti napisano pozitinvo mnenje komisije o disertaciji (ne temi), na resnih fakultetah tudi objave. Tukaj pa so tik na koncu ugotovili, kaj vse je narobe. To prav gotovo ni atribut resne univerze. Sedaj mi sicer ni jasno ali je zagovor sploh bil. Ostajam pa pri svojem mnenju, da tovrstno javno razčiščevanje zadev, ki spadajo kvečjemu na senat članice in univerze in tovrstno javno obračunavanje z doktorantko ni akademsko. Pač v Ljubljani se očitno počne tako. Rektorat je očitno moral imeti prekleto dobre razloge, da je povozil mnenje stroke, saj je to potrdila tudi komisija. Meni kot nevtralnemu opazovalcu se je pač ustvaril vtis, da gre zdaj le še za vprašanje prestiža. Glede na vse to, kar je bilo napisano, pa logika narekuje, da navedena kandidatka na omenjeni fakulteti ne bi nikoli mogla doktorirati (ne glede na to, kako bi popravila svoje raziskave). Da pa bivši prorektor tako sramoti svojo univerzo (in sam sebe) je pa tudi povedno.

        • … tudi tukaj so bile objave, in to v revijah z IF! …
          Prav gotovo so na fakulteti že kmalu ugotovili, da se raziskava pelje v psevdo-znanstveno smer. O tem je nekaj pričevanj in kolikor vem so sedaj zbrana pri Komisiji za etična vprašanja na UL.

        • Najprej se prepričaj ali so bila mnenja o disertaciji res pozitivna, ali morda le mnenje mentorja, somentorja?
          Nato se prepričaj koliko truda je bilo vloženega, da se zadeva razčisti znotraj UL, tudi s strani bivšega prorektorja.
          Se pa strinjam s teboj, da je imel rektor(at) “prekleto dobre razloge”, da je povozil mnenje stroke, med drugim tudi 100.000 €, ki bi jih morali vrniti.
          ….je pa zaskrbljujoče…. Ali ti (oz. pri vas?) kar pomedeš pod preprogo, ko ugotoviš, da si se zmotil v
          raziskavi, če je ta že v teku ali zaključena? Ali “tvoja” Univerza tudi v primeru plagiatov ali
          ponarejanja rezultatov doktorskega dela ne reagira? Želje, da bi sodeloval pri zaustavitvi prodora psevdoznanosti pa očitno nimaš.
          Sicer pa, preberi že enkrat doktorat.

          • Žal ne vidim nobenih novih argumentov, da bi spremenil svoje mnenje. Če po oddaji doktorata obstajajo zadržki članov komisije ne more biti pozitivnega mnenja niti zagovora. Ali je tule zagovor bil kljub negativnim mnenjem?

  2. Težko se je pogovarjat, če nimamo vsi dostopa do vseh relevantnih informacij. Dobro bi bilo, da se javno objavi poročilo Etične komisije UL in obsežni komentarji na to poročilo, ki so jih napisali člani komisij v različnih fazah postopka.

  3. DISCLAIMER: Prebral sem omenjeno disertacijo.

    Glede skreganosti dispozicije in metod z ze znanim in kriticno potrjenim (vsebinsko torej) se v veliki meri strinjam s tistim, kar povzame moj dobri kolega JureZ. Ne pritrdim pa trdemu staliscu do odgovornosti kandidata.

    Neodvisno od zgornjega rx170 dobro artikulira: “Bistvo problema je v tem, da je kandidatki ena komisija na biotehniški fakulteti najprej odobrila temo doktorata, komisija za zagovor pa je doktorat zavrnila s kritiko tistega, kar je prva komisija odobrila.”

    Fakulteta je, po domace povedano, zasrala postopek ze v trenutku sprejetja teme. S tem je dovolila, da je klobcic ekonomskih konfliktnih interesov in strokovne nesposobnosti na strani uciteljev doktorandki unicil kariero. Komisija ocitno ni mogla drugega kot sesuti ze samo temo, a s tem se je odprla skatla crvov – kiks odobritve, kar je avtomaticno vodilo v pravno zadrego, ki se je je rektorat tako ustrasil.

    Mimogrede, ce bi fakulteta ob zagovoru sklenila, da je tema dopuscala znanstveno obravnavo, izvedba pa je bila neustrezna, bi morda lahko zamenjali jetset mentorjev in kandidatki pomagali stvar zakljuciti brez pridiha po psevdo.

    Ampak zavrnjena je tema. Sit and think. Stiri leta so na soli za******li kandidatko in financerja?

    EKOLOSKA NISA (KAJ GOTOVO NI DOKTORAT, PA VCASIH JE):
    Sem bral doktorate znanosti UL, ki nimajo niti elementa uvodnega vprasanja niti hipoteze in se kandidat z znanstveno metodo iskanja odgovora niti srecal ni in kjer tudi objave z IF ni bilo. Mentor je pri teh kandidatu pretezno pomagal prepisovati iz dovolj razprsenih ali obskurnih virov, da se izdelek zdi originalen. Le da so povsod imeli sreco, da se nihce ni vtaknil. Ponekod se niso vtaknili zato, ker na maticnih fakultetah sploh ni kulture znanstvene metode in kriticnosti, drugod so pac prezrli, ker je bila komisija zbrana iz sosednje katedre – da niso prevec tezili, ponekod pa so doktorat zavestno “zatuskali in pozegnali” na nivoju fakultet.
    Tu pa je zdaj primer, ko je slo za resno fakulteto z obstojeco kulturo znanstvene kriticnosti in palec je tokrat navzdol izjemoma obrnila fakulteta. Ker so pri tem naredili nekaj proceduralnih in eticnih kiksov, je to na nivoju Univerze povzrocilo preplah.

    KAJ PA JE DOKTORAT
    Bral sem tudi doktorate naravoslovnih strok, kjer sta bili dispozicija in metodoloska izvedba znanstveno brezhibni, pa je bil rezultat pac negativen. Ja takle imamo v znanosti! V teh primerih establishment pri nas praviloma resuje disertacijo, ze zaradi financnega pritiska na fakulteto in na kandidata. Hvalabogu v znanosti objavljamo tudi negativne rezultate – tudi to je namrec znanstveno relevantna nova informacija, ce je bilo izhodiscno vprasanje dovolj pomembno in je bilo korektno postavljeno ter rigorozno testirano.

    KJE JE MENTOR
    Doktorski studentje pridejo “v obdelavo” zelo neizkuseni, gnetljivi in naivni, z delovnimi mentorji pa praviloma vzpostavijo zelo naklonjen odnos. Obenem mnogi kandidati do zacetka doktorata niti se ne srecajo rigorozne rabe poti do spoznanja, ki ji danes pravimo znanstvena metoda. Kaj naj stori kandidat, ki se s tem morda sploh prvic srecuje in mu poleg tega visi nad glavo groznja vracanja denarja in izgube naklonjenosti mentorjev in sole?

    Spekuliram, da bi v tej zgodbi prislo (ali morda tudi je?) do znatnih pritiskov na kandidatko s strani mentorjev in fakultete, ce bi se zoperstavila poti, ki so jo v hudem konfliktu interesov zacrtali nadrejeni. Od trenutka, ko je TIA podpisala pogodbo o financiranju, je bil celoten buldozer na avtopilotu in tudi pomisliti ni bilo, da se od tega odstopi. Pravzaprav je presenetljivo, da je kandidatka v tako tesnih robnih pogojih, ko so se zacela prva dvigovanja obrvi na fakulteti, pripeljala besedilo do porocanja zadrzano negativnega rezultata. V sodelujoci firmi gotovo niso bili zadovoljni!

    Sam niti pomisliti ne upam, da bi kot mentor kdaj svojega doktorskega kandidata peljal po tako vprasljivih znanstvenih korakih, da bi lahko pri komerkoli iz stroke vzbudil metodoloski dvom. Ce s kandidatom oddava izdelek, kjer bodisi dispozicija bodisi izvedba nista za dano akademsko stopnjo, potem to toliko manj pritice meni kot habilitiranemu ucitelju. (Tu zaradi razlike v izkusnjah strogo zagovarjam relacijo urejenosti.) V takem primeru bi bila moja osebna odgovornost in odgovornost maticne sole, da povabimo k izvedbi bolj izkusenega ucitelja, ki bo za kandidata drzal varnostno mrezo pri kakovosti zivedbe.

    Za bozjo voljo, naj ima fakulteta toliko j***, da tu rece troje:

    1. Dopustili smo, da je znanstvenik zacetnik v nasi hisi delal v mikrookolju, ki ni podprlo njegove rasti in ga vodilo po racionalni poti dovolj rigorozno, da bi ne bilo tezav vsaj v isti hisi. Ker do tezav ni prislo zaradi kandidatovega odklanjanja vodenja ali rasti, temvec prav zaradi kandidatovega sodelovanja v problematicnem mikrookolju, je skoraj nemogoce zarisati kandidatov del krivde.

    2. Z vsebino doktorata se ne strinjamo, a iz higienskih razlogov zgodbo zapiramo, ker ze nekaj let povzroca nesorazmerno karierno, custveno in moralno skodo vpletenemu posamezniku.

    3. Sistemske zlomljene zobnike moramo resiti za naprej, ne za nazaj. Odslej bomo na tak in tak nacin poskrbeli, da se na FKKT ne bodo pojavljala tako nefunkcionalna mikrookolja. Podobno pricakujemo od mehanizmov financiranja, ki naj ne dopuscajo narobe obrnjenih incentiv.

    Tudi meni se ne zdi prav, kako se, celo tule na Kvarkadabri, ze nekaj let mrcvari doktorandko. Vsi skupaj klobasamo in se napihujemo ob nacelnih vprasanjih, pri tem pa kazemo obupno nizko stopnjo empatije do posameznika, ki se je najprej znasel v marginalnem znanstvenem okolju in nato v tem vrtincu.

    MatjazV, IJS

    • V zadnjih letih po malem spremljam zgodbo, in tvoj komentar je prvi, ki malo bolj kompleksno povzema, kaj je slo narobe – popolna odpoved podpornih sistemov doktorskega studija. Super napisano.

      Moramo se zavedati, da je doktorski student med opravljanjem doktorskega dela v podrejenem polozaju do svojega financerja, ustanove, mentorjev, tako glede varnosti delovnega mesta, glede znanja, itd. Naloga vseh teh je, da se studentu omogoci opraviti kvalitetne raziskave in se ga pri tem strokovno usmerja. Ce vsi nasteti odpovejo pri tem poslanstvu, pa dobimo podobne nesrecne zgodbe.

    • Fantastičen zapis.

      To je približno to, kar poskušam povedati, žal se pa ne znam tako dobro izražati.

    • Matjaz, mislim da se povsem strinjava, da je krivda na vecih straneh. Predvsem velik del krivde nosita oba somentorja, saj bi morala poskrbeti za znanstveno neoporecnost dela. Izvirni greh je bil tudi sam podpis pogodbe s TIA na tako psevdoznanstveno temo.

      Problem pri vsem tem je tudi, da na voljo nimamo celotnega pregleda dogajanja. Mislim da bi bilo cisto primerno, da bi UL dala v javnost vsa mnenja ki so bila spisana okoli tega doktorata.

      Takole povsem neuradno je slisati tudi, da so kandidatki skusali ljudje dopovedati, da se podaja v nevarne vode tako s svojo temo kot s samim postopkom, ki ji je bil predlagan. Prav tako sem tudi slisal, da je bilo znanje na samem zagovoru nezadostno. Od tu tudi negativno mnenje komisije na zagovoru, ki menda ni bilo vezano le na samo temo, temvec tudi na izvedbo (kot receno, vse to iz druge roke).

      Kar ljudi se posebno razburja je, da je bilo odlocanje o doktoratu odvzeto ekspertom, ki lahko sodijo o sami vsebini in metodoloski primernosti doktorskega dela (in ki so dali negativno oceno) in dano v neko administrativno odlocevanje. In kot doktoranta UL me to resno moti. Na nasi univerzi (U. Cincinnati) si res ne predstavljam, da bi lahko prislo do cesa taksnega…

      • Že mogoče vendar je očitno problem, ker so ti “eksperti” (beri matična fakulteta) postopek pač epsko zamočili. Najprej so dopustili temo, ki bi naj bila po mnenju stroke psevdoznanstvena, potem so napisali o (po njihovem mnenju psevdoznanstvenem) doktoratu pozitivno mnenje, na zagovoru pa ugotovili, kako je od začetka bilo vse narobe. Pa čisto možno, da so bile različne komisije vendar je to zdaj manj pomembno, ker Fakulteta z organi nastopa kot “stranka v postopku” s svojimi organi in ne possameznimi profesorji. In ko univerza to ugotovi ter pač (kakorkoli nespretno) poskuša popraviti očitno šlamastiko fakultete, se establišment spravi preko medijev na doktorantko, ki je očitno najšibkejši, najbolj izpostavljen in najmanj zaščiten igralec v celotni zgodbi. Po mojem mnenju škandalozno, neakademsko, nedopustno in sramotno. Nekoliko več skromnosti, manj vzvišenosti in čustvene inteligence bi vsekakor bilo dobrodošlo v tej zgodbi.

        • Kolikor vem je vaša interpretacija dogodkov precej drugačna od tega kar opisujejo profesorji vpleteni v zgodbo (“eksperti”). V komisiji, ki je ocenila primernost teme in pa v komisiji za doktorat so večinoma sedeli različni ljudje. Res bi bilo a) primerno da UL da v javnost dokumente povezane s tem doktoratom in b) si rx170 in ostali nato ustvarimo mnenje na podlagi tega.

        • Spoštovani rx170,
          Kaj je zate esteblišment?
          Iz znanih dokumentov je razvidno,
          da se je sporna doktorska tema pojavila uradno z vlogo Biona in FKKT UL z
          odgovornimi osebami (direktorica B. Lovrečič in dekan FKKT S.
          Pejovnik) – esteblišment?
          Sporno temo je odobrila
          Komisija za doktorski študij Senata Univerze v Ljubljani – torej spet
          nekaj blizu esteblišmentu!

    • Bodite zdaj toliko pošteni in in še to objavite na prvi strani kot ste storili z Mačkovim tekstom.

      • “V takih okoliščinah je zavrnitev možno razumeti le, če bi bil kot psevdoznanstven nesprejemljiv celoten doktorat. Zagovorniki zavrnitve doktorata tako vlagajo veliko truda, da bi dokazali, da sta tudi omenjena dva članka v mednarodni reviji strokovno sporna, a morajo to storiti na način, ki je uveljavljen v akademskem svetu.”

        tega dela argumentacije ne morem razumeti. Iz teksta se da sklepati na mnenje komisije, da je za podelitev doktorata DOVOLJ, da je del objavljen v neki IF reviji. To sicer naj bi res bil pogoj (in je pozitivno), ampak nikakor pa ne zadosten. Ce bi bilo to res, potem ne ocena doktorata ne zagovor ne bi bila potrebna, saj je zadeva ze “sla cez peer review”. Argumentacija, da je za doktorat dovolj, da je njegov del znanstven, je pa tudi totalni kretenizem. Doktorat mora biti kot celotno delo na znanstveno visokem nivoju, vsi neznanstveni deli morajo biti izloceni, drugace se daje neznanstvenem delu legitimnost. ocitno se je komisija ukvarjala res samo s proceduro, o znanstveni kvaliteti in etiki pa ima tako cudna mnenja, da me je kar groza.

    • Komentar glede izpostavljenih objav:
      “Open Access” reviji “International Journal of Molecular Sciences” (s faktorjem vpliva 3,26) in “Entropy” (s faktorjem vpliva 1,74) izdaja “švicarsko”-kitajska založba MDPI, objava članka v omenjenih revijah pa je plačljiva in stane 1800 CHF oziroma 1500 CHF (http://www.mdpi.com/about/apc).

      MDPI je bila že večkrat tarča kritik zaradi spornih praks in objavljanja psevdoznanstvenih izsledkov: https://scholarlyoa.com/?s=MDPI

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here