Ljubljano bo naslednje dni obiskal Cédric Villani, matematik, dobitnik Fieldsove medalje, direktor Inštituta Henri-Poincaré na Univerzi Pierre in Marie Curie ter profesor na Univerzi Claude-Bernard-Lyon-I. Izhaja iz družine umetnikov, intelektualcev in matematikov ter je strokovnjak na področju analize, problemov statistične fizike, optimizacije in Riemannove geometrije.

Z namenom, da bi z ljudmi delil svojo strast do matematike in da bi prikazal pomembnost te vede v vsakdanjem življenju, je Cédric Villani pobudnik pomembnega gibanja na področju poljudne znanosti: predava v šolah in na gimnazijah, javno predava v Franciji in v tujini ter se redno udeležuje televizijskih oddaj in znanstvenih festivalov. Je avtor več poljudnih knjig, kot je na primer Živ teorem (2012), ki bo kmalu izšla v slovenskem prevodu pri založbi Totaliteta.

Prisluhnete mu lahko v petek, 31. marca, ob 10.15, v predavalnici 2.05 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (Jadranska 21). Predavanje v angleščini bo imelo naslov Najboljša in najhujša napaka Henrija Poincaréja. Tule je francoska verzija predavanja La meilleure et la pire des erreurs de Poincaré – YouTube, lahko pa si preberete tudi članek Matematični zaplet na švedskem dvoru – Kvarkadabra, ki prav tako govori o Poincaréjevi napaki:

Za kakšno napako je pravzaprav šlo? … Namesto da bi računal celotne tire posameznih teles oziroma planetov, se je Poincaré osredotočil samo na določene trenutke, ko posamezni planet ali asteroid seka posebej izbrano ravnino. To je približno tako, kot če bi sončni sistem osvetlili le takrat, ko naredi opazovano telo en krog okoli Sonca. V primeru Zemlje bi bilo to enkrat na leto. Poincaréja je tako zanimalo le, ali se planet oziroma asteroid, potem ko obkroži Sonce, vrne na isto mesto oziroma kako se te vsakoletne lege sčasoma spreminjajo. … Poincaréjeva ugotovitev, ki jo je zagovarjal tudi v svojem izvornem eseju, je bila, da je sončni sistem stabilen, vsaj v tem preprostem modelu sonca z enim večjim planetom in majhnim asteroidom, ki krožijo v isti ravnini. … Ko se je vnovič poglobil v problem, se je izkazalo, da je pozabil upoštevati celo vrsto rešitev, ki niso stabilne, temveč vodijo v kaos. … (Matematični zaplet na švedskem dvoru)

Ob 18:00 bo imel v Cankarjevem domu še predavanje z naslovom Matematika in umetnost v katerem bo pojasnil, zakaj so matematiki obsedeni s pojmom elegance in se imajo pogosto za umetnike, če ne pesnike. Predavanje bo v francoščini s simultanim prevodom.

Dodajamo še intervju Maje Ratej z Villanijem za Val 202 leta 2014: “Nisem sam izbral matematike, ona je izbrala mene” – Val 202

 

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here