Gostujoči zapis o vtisih z izbora finalistov za priznanje Mentor leta 2016

Doktorski študenti oziroma raziskovalci na začetku kariere so letos že osmič zapored izbirali najboljše slovenske mentorje. Priznanje Mentor leta, ki ga podeljuje Društvo Mlada akademija (nekdanje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije), letos prvič v sodelovanju z ARRS, je namenjeno promociji dobrih mentorskih praks, pa tudi osebnemu priznanju posameznih mentorjev. Finaliste ter nagrajenca/-ko za leto 2016 bomo razkrili na slavnostni podelitvi, ki bo potekala 22. 3. 2017 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Društvo Mlada akademija je letos prejelo kar 155 nominacij za 101 mentorja, kar je skoraj trikrat več kot lani. Rekordnega odziva smo veseli, saj kaže, da v Sloveniji deluje veliko predanih mentorjev, ki jih doktorski študentje opazijo, cenijo ter jim želijo izkazati priznanje za kakovostno delo. Hkrati smo bili letošnji ocenjevalci postavljeni pred zelo zahtevno nalogo, saj smo vso to množico nominacij morali zožiti na le pet finalistov ter med njimi izbrati zmagovalca.

Ob prebiranju vlog smo opazili, da obstaja nekaj ključnih lastnosti, ki so se pojavljajle v opisih večine nominirancev, pri finalistih letošnjega izbora pa so še posebej izstopale. Ker je glavni namen izbora promocija dobrega mentorstva, smo se odločili na kratko povzeti, kaj so nam doktorski študentje zaupali o svojih nominirancih. Želimo namreč, da bi navedeni primeri dobrih mentorskih praks služili kot potrditev vsem, ki se v sledečih opisih že prepoznajo, ter kot spodbuda tistim, ki si želijo kakovost svojega mentorstva še izboljšati.

1. Dobri mentorji prepoznajo potenciale svojih doktorskih študentov ter zaupajo v njihove sposobnosti.

Najpogostejši komentar doktorskih študentov o letošnjih nominirancih je bil, da so jim bili pri raziskavah enakovredni partnerji oziroma sodelavci. Ker so znali prepoznati sposobnosti svojih študentov in so jim zaupali, so upoštevali in podpirali njihove želje ter ideje za raziskovalno delo. Nekateri mentorji so svoje pomisleke izpostavili v kritični razpravi, s katero so dosegli, da so študenti svoje ideje še bolj razčistili, izpilili in utemeljili. Drugi so študentom pustili bolj proste roke in jim omogočili, da so se učili na lastnih napakah. Pri obeh pristopih so študenti kot ključni element izpostavili dobro komunikacijo, pripravljenost na sodelovanje ter stalne povratne informacije. Menijo, da so jim mentorji na ta način omogočili uspešen razvoj kritične presoje in raziskovalne samozavesti.

2. Dobri mentorji izobrazijo doktorske študente o vseh vidikih znanstvenoraziskovalnega dela, hkrati pa jih spodbujajo tudi k razvoju veščin in navezavi stikov, potrebnih za kariero po doktoratu.

Letošnji nominiranci so se izkazali tudi s podporo akademskemu in kariernemu razvoju svojih doktorskih študentov. Vsi študenti so izpostavili zelo dober uspeh pri objavah znanstvenih publikacij ter udeležbah na konferencah, kjer so navezali pomembne raziskovalne stike. Pri tem so izpostavili pomoč mentorjev pri pregledu literature, snovanju raziskav, pisanju znanstvenih člankov in razvoju spremljajočih veščin (izboru primernih revij, oblikovanju spremnih pisem) ter svetovanje pri pripravi posterjev in predavanj. Večina mentorjev je svojim študentom omogočila gostovanja v tujini ter različne delavnice in tečaje, npr. tujih jezikov in javnega nastopanja. Nekateri so študente vključevali tudi v pedagoško delo, pripravo raziskovalnih projektov ter vodenje strokovnih srečanj in drugih delavnic. Kot so izpostavili posamezni študenti, so se tako naučili premagati začetniško tremo, kritično presojati lastno delo in delo drugih, prenašati znanje na sodelavce in dodiplomske študente ter organizirati delo v skupinah. Mnogi so po doktoratu zaradi celostne usposobljenosti brez težav dobili zaposlitev, bodisi doma ali v tujini.

3. Dobri mentorji za doktorske študente vedno najdejo čas.

Še en od ponavljajočih se komentarjev o letošnjih nominirancih je bil, da so si bili za svoje doktorske študente vedno pripravljeni vzeti čas, ne glede na obilico drugega dela. Mentorji so sproti odgovarjali na e-pošto, izvajali redne konzultacije s svojimi študenti ter natančno in kritično brali njihova besedila. Nekateri so, kadar se je zaradi bližajočih se rokov že mudilo z oddajo dokumentov, skupaj s študenti požrtvovalno delali celo ob večerih in vikendih.

4. Dobri mentorji se učijo skupaj z doktorskimi študenti.

Pri nekaterih študentih tematika doktorskega dela ni neposredno izhajala iz raziskav njihovega mentorja, ali pa se je tekom doktorskega študija izkazalo, da bodo potrebovali pomoč somentorja z drugega znanstvenega področja. Ti študentje so izpostavili pripravljenost svojih mentorjev za sodelovanje z drugimi strokovnjaki – tudi iz tujine, če je bilo to potrebno. Cenijo, da so se bili mentorji pripravljeni poglobiti v tematike, ki jih niso poznali, ter se učiti skupaj z njimi.

5. Dobri mentorji stojijo doktorskim študentom ob strani v dobrem in slabem.

Doktorskim študentom se je posebej vtisnilo v spomin, kadar so mentorji znali prepoznati njihovo vrednost in jih pohvaliti oziroma se zanje osebno zavzeti, če je bilo to potrebno. Nekateri mentorji so s ponosom širili informacije o dosežkih svojih študentov med znanstvenimi kolegi in tudi v javnosti, npr. na radiu in družabnih omrežjih. Drugi so študente podprli z dodatnimi finančnimi sredstvi, kadar je bilo to nujno za izvedbo oziroma dokončanje raziskovalnega dela. Spet tretji so zaščitili svoje študente pred stanovskimi razprtijami, da na njihove doktorske raziskave niso vplivali slabi odnosi iz preteklosti.

6. Dobri mentorji razumejo človeško plat raziskovalnega dela.

Doktorski študenti cenijo sočutje in pomoč, ki so jim jo mentorji izkazali, kadar so se soočili z osebnimi stiskami na raziskovalnem ali osebnem področju. Navajajo, da so si mentorji takrat vzeli čas za pogovor in jim prisluhnili, morebitne konflikte in probleme pa so znali rešiti z mirnim dialogom in humorjem. Izpostavljajo njihovo sproščenost, sposobnost prilagajanja in pogled na situacijo z vseh zornih kotov. Nekaterih doktorski študenti iz tujine so omenili, da so jim mentorji pomagali tudi pri premagovanju jezikovnih, administrativnih in kulturnih preprek.

7. Dobri mentorji svojih študentov ne preobremenijo in spoštujejo njihovo zasebno življenje – ter so pri tem zgled tudi sami.

O mnogih nominirancih so doktorski študenti zapisali, da so znali dobro razporejati delovne naloge ter ločevati med službenim in prostim časom. To cenijo predvsem tisti študenti, ki so morali raziskave usklajevati z družinskimi obveznostmi. Mentorji so tako načeloma pustili svojim študentom premor med vikendi, prazniki in dopusti. Če je bilo potrebno, so jih razbremenili s prerazporeditvijo dela med ostale člane raziskovalne skupine. Mentorji pa so svoje vrednote živeli tudi sami, ko so se po odhodu z delovnega mesta posvetili svojim družinam. S tem so postali jasen zgled, da je v življenju znanstvenikov prostor še za kaj drugega kot samo za znanost in da je med vsemi obveznostmi, ki jih ta poklic prinaša, mogoče najti ravnovesje.

*

Razprava o značilnostih dobrih mentorjev, ki smo jo začeli s tem prispevkom, se bo nadaljevala na okrogli mizi v okviru slavnostne podelitve nagrade Mentor leta 2016. O tem, kaj pomeni biti dober mentor doktorskemu študentu, se bodo pogovarjali zmagovalec/-ka letošnjega izbora ter štirje gosti: dr. József Györkös, direktor ARRS; dr. Nedjeljka Žagar, prva slovenska dobitnica ERC Starting Grant; dr. Duška Kneževič Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC-SAZU; ter dr. Barbara Simončič, Mentorica leta 2015. Mlada akademija bralce Kvarkadabre na tem mestu vabi, da se udeležite prireditve ter na okrogli mizi tudi sami prispevate ideje o dobrem mentorstvu.

Tea Romih v imenu Mlade akademije

SHARE