Eno najprestižnejših finančnih podpor, ki jo lahko prejmejo izkušeni znanstveniki, podeljuje Evropski raziskovalni svet (ERC). V desetih letih obstoja je podprl blizu 7000 odličnih raziskovalcev, ki so na podlagi financiranih raziskav prijavili več kot 800 patentov ter prejeli šest Nobelovih nagrad. Boj za sredstva ERC je zaradi hude konkurence neusmiljen; uspe le 12–15 % prijaviteljev. Poleg odličnega projekta se ocenjujeta tudi raziskovalčeva življenjepis in bibliografija. Slednja mora biti izjemna v evropskem merilu, ne le znotraj matične institucije ali države.

Javier Arevalo z Univerze v Helsinkih v nedavno objavljenem članku z naslovom A Measure of Excellence of Young European Research Council Grantees ugotavlja, kako lahko raziskovalci s pomočjo bibliometričnih podatkov ocenijo svojo konkurenčnost v primerjavi s prijavitelji iz preteklih let. Analiziral je bibliografije 488 prijaviteljev iz začetne (Starting Grant, 2–7 let po doktoratu) in nadaljevalne kategorije (Consolidator Grant, 7–12 let po doktoratu), ki so svoje projekte prijavljali na področje znanosti o življenju (LS) v letih 2014 in 2015. Rezultati se nekoliko razlikujejo med področnimi paneli. Na panelu LS1 (molekularna in strukturna biologija ter biokemija), na primer, je 75 % prijaviteljev v začetni kategoriji imelo vsaj 13 znanstvenih publikacij (izvirnih in preglednih člankov, indeksiranih v bazi Scopus), 523 citatov in H-indeks 10. V nadaljevalni kategoriji panela LS1 je 75 % prijaviteljev imelo vsaj 24 znanstvenih publikacij, 949 citatov in H-indeks 16. Najnižje vrednosti so bile zajete v panelih LS3 (celična in razvojna biologija) in LS5 (nevroznanosti in nevronske poškodbe), najvišje pa v panelu LS7 (diagnostična orodja, terapije in javno zdravje), kar je verjetno posledica največjega števila prijav na slednji panel.

Avtor članka trdi, da v analiziranih bibliografijah ni našel dokaza za domnevne »skrite« kriterije uspešnosti, kot so predhodna mednarodna mobilnost raziskovalca, preliminarni podatki, ki bi dokazovali izvedljivost projekta, ali objave v revijah Science, Nature ali Cell. Prestižne objave so se med paneli tudi izjemno razlikovale: med prijavitelji iz začetne kategorije jih je na panelu LS1 kar 80 % objavilo članke v navedenih revijah, medtem ko je bilo na panelu LS7 takih le 18 %.

Avtor zaključuje z mnenjem, da lahko znanstveniki, ki presegajo bibliometrične kazalnike prvega kvartila prijaviteljev iz predhodnih let, nehajo skrbeti in se začnejo prijavljati na razpise ERC. Gotovi so lahko, da – vsaj po bibliometričnih kriterijih – sodijo v skupino kandidatov, ki imajo možnosti za uspeh. Potrebujejo le še odlično idejo.