Genetika pajkov in pajčje svile

    Pajčja svila je zaradi svojih številnih izjemnih lastnosti zelo zanimiv material. Je močna kot jeklo in hkrati elastična, po natezni trdnosti prekaša večino sintetičnih materialov, obenem pa je razgradljiva in predvsem lahka. O njeni uporabnosti daje slutiti tudi podatek, da se ponaša s protibakterijskim delovanjem in je »nevidna« za človekov imunski sistem.

    V raziskovanju pajčje svile doslej ni bilo vidnejšega napredka, saj določanje in opis genov, ki odločajo o lastnosti pajkovih niti, ni preprosto. Najnovejše odkritje skupine znanstvenikov iz ZDA in Slovenije, ki jim je uspelo razvozlati prvi celotni genom pajkov mrežarjev, je zato izjemno pomemben korak.

    Mednarodna raziskovalna skupina, katere član je bil tudi dr. Matjaž Kuntner, predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, je sekvenirala celoten genom zlatega mrežarja (Nephila clavipes). Pajčji genom je s približno 14.000 geni nekako toliko velik kot človeški, v njem pa je tudi 28 genov, ki kodirajo proteine v pajčji svili.

    Dolgotrajna raziskava, katere izsledke so pravkar objavili v reviji Nature Genetics, je postavila nove temelje za raziskave genetike pajkov in tudi njihovega gradbenega materiala, svile. Ugotovili so namreč, da je genetska podlaga proizvodnje svile kompleksnejša, kot so mislili doslej. Precej večja je raznolikost svilnih genov, poleg tega pa posamezne svilne žleze niso namenjene izključno določenemu tipu svile. Nepričakovano so odkrili tudi, da je v pajčjih strupnih žlezah izražen nov svilni protein.

    Raziskavo sta vodila genetika dr. Paul Babb ter dr. Benjamin Voight iz Univerze v Pensilvaniji, pri njej pa so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Kaliforniji (Riverside), Univerze v Vermontu (Burlington), in dr. Matjaž Kuntner (ZRC SAZU).

    Več informacij o tem velikem dosežku lahko preberete na spletišču Laboratorija za evolucijsko biologijo ZRC SAZU.

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here