ARRS projektni razpisi: zaprta vrata za brezposelne in trenutno zaposlene v tujini

    Na projektni razpis ARRS se kot vodje projektov lahko prijavijo le tisti, ki so na dan prijave na razpis že zaposleni na organizaciji prijaviteljici.
    V Pravilniku, ki je bi bil sprejet poleti 2016 torej ni prišlo do “napake”, kot so bila prva neuradna pojasnila ARRS. Danes, teden dni za objavo razpisa, so pojasnili, da so za prijavitelje predvsem podoktorskih projektov tudi druge možnosti.

    Novost letošnjega razpisa je, da trenutno brezposelni, tisti, ki so zaposleni v tujini in tudi tisti, ki bi želeli zamenjati raziskovalno okolje svojega projektnega predloga, ki bi jim v bodoče morda zagotovil vključitev v izbrano raziskovalno organizacijo, ne morejo vložiti.

    Še posebej je to kritično za mlade doktorje in doktorice, ki bi želeli prijaviti podoktorski projekt in so trenutno brezposelni. Sem tudi osebno prizadeta. V petek 23.6. 2017 je uspešno doktorirala MR-jka, pod mojim mentorstvom, ki je od maja 2017 brezposelna. Če izvzamem mojo pristranskot pri ocenjevanju njenega dela, je prejemnica tudi nekaj mednarodnih priznanj. Ko sem jo bodrila in ji dajala upanje, da bo projektni razpis na katerega se bo lahko prijavila sem jo, žal, le zavajala. Verjetno tudi ni edina, ki je upala v podoktorski projekt. Na ARRS svojo odločitev pojasnujejo s tem, da niso edini, ki financirajo podoktorske projekte. ???

    Sicer pa, tudi tisti mladi (ali starejši), ki so v tujini prepoznani kot perspektivni, npr. prejemniki_ce prestižne Marie Curie štipendije se na ARRS razpis, ki bi jim olajšal vrnitev v Slovenijo, ne bodo mogli prijaviti!

    Pa še ena cvetka iz današnjega obvestila ARRS: dolgoletnega favoriziranje na ARRS projektnih razpisih letos morda ne bo
    V primeru, da bo število prijav omogočalo izvedbo enofaznega postopka ocenjevanja, bo agencija pozvala vse prijavitelje k oddaji razširjene prijave.
    Koliko prijav omogoča izvedbo enofaznega postopka? Kdo bo o tem odločal in na podlagi katerih argumentov? To vedo le izbrani na ARRS.

    Dan za dnem od politikov in tudi znanstvenikov, ki krojijo slovensko znanstveno politiko poslušamo kako pomembno je kroženje znanja, vključenost vseh, ki bi lahko prispevali k napredku slovenske znanosti. Vedno znova je izpostavljen problem, ker mladi znanstveniki in znanstvenice, v katere smo dolga leta vlagali javna sredstva, odhajajo v tujino in se ne vrnejo. Prav to je bilo izrečeno tudi na zadnjem Posvetu, ki ga je organiziral Državni svet RS oziroma v zadnjem intervjuju ministrice na radiu Študent. Nihče od njih pa se ne angažira, da bi se izrečene besede tudi uresničile. Problem namreč ni le v premajhnem financiranju znanosti. Problem je sistemski in vgrajen v ARRS pravilnike, metodologije ocenjevanje in strukture.

    Blagor tistim, ki verjamejo, da so diskriminatorni členi in netransparentna pravila vgrajena v Pravilnik in ostale akte ARRS zgolj naključje!

    Deli