Javna raba uma – pobuda za več kakovostne javne razprave

    Da bi spodbudili in olajšali kvalitetno in predvsem argumentirano javno razpravo v Sloveniji, smo se pri Kvarkadabri odločili, da bomo v novi rubriki “javna raba uma” omogočili objavljanje besedil pod Creative Commons 4. licenco. Vsem, ki so strokovnjaki za določeno področje znanja oziroma delujejo v okviru katere od strokovnih oziroma raziskovalnih ustanov, bomo omogočili, da na Kvarkadabri objavijo svoj sestavek, ki ga bodo nato lahko v celoti in brez spreminjanja prosto ponatisnile druge spletne strani, časopisi, revije oziroma kdorkoli bo to želel. Pri ponovni objavi bo pomembno le, da se besedila ne spreminja in da je naveden avtor ter vir, kje je bilo besedilo prvič objavljeno.

    V angleškem govornem prostoru že deluje podobna spletna stran, ki strokovnjakom omogoča, da razmeroma preprosto komunicirajo s širšo javnostjo: The Conversation: In-depth analysis, research, news and ideas from leading academics and researchers. Objave na tej spletni strani so, če so dovolj zanimive, kmalu ponatisnjene v mnogih uglednih časopisih, revijah in na spletnih straneh z veliko obiskovalci.

    Navodila za objavo bomo po potrebi sproti dopolnjevali, za začetek pa določamo le, da morajo biti sestavki za novo rubriko napisani v obliki, ki je primerna za širšo javnost. To pomeni, da v njih ni ozkega strokovnega izrazoslovja in da so napisani tako, da se tekoče berejo. Vsebinsko so to lahko odzivi na dogajanje v svetu in doma, poročila o novih znanstvenih odkritjih, komentarji, pobude in podobni sestavki, ki prinašajo nove zanesljive informacije ali interpretacije.

    Sestavke za objavo nam lahko pošljete na naš naslov [email protected], najbolje z e-poštnega naslova, ki ga uporabljate v okviru inštitucije, v kateri delujete. Tako bomo lahko najlažje preverili vašo identiteto. Pridružujemo si pravico, da objavimo samo tista besedila, za katera presodimo, da spodbujajo kvalitetno in predvsem argumentirano javno razpravo v Sloveniji.

    Ime pobude “javna raba uma” izvira iz spisa Kaj je razsvetljenstvo?, ki ga je leta 1784 napisal Immanuel Kant: “Razsvetljenstvo je človekov izhod iz nedoletnosti, ki je je kriv sam. Nedoletnost je nezmožnost posluževati se svojega razuma brez vodstva po kom drugem. Krivda za to nedoletnost pa je lastna, če vzrok zanjo ne zadeva pomanjkanja razuma, temveč odločnosti in poguma, da bi se ga človek posluževal brez tujega vodstva. Sapere aude! Bodi pogumen, poslužuj se svojega lastnega razuma, je torej geslo razsvetljenstva. Lenoba in strahopetnost sta vzroka, zaradi katerih ostaja velik del ljudi svoj živ dan najraje nedoleten tudi še potem, ko je narava te ljudi že zdavnaj oprostila tujega vodstva (naturaliter maiorennes); in zaradi katerih je drugim tako lahko prisvojiti si varuštvo nad njimi. Biti nedoleten je prav udobno. … Za razsvetljenstvo pa ni treba drugega kot svobode in to najbolj neškodljive od vsega, kar se lahko imenuje svoboda, namreč tole: uveljavitev vsestranske javne uporabe lastnega uma. … Z javno uporabo lastnega uma razumem tisto, ki jo kdo kot učenjak izvaja ped celotnim svetom bralnega občinstva. Privatno rabo uma pa imenujem tisto, ki si jo sme dovoliti na določenem zaupanem mu javnem položaju ali kaki uradni službi.”