Naključje kot abstraktni izum*

Avtor besedila: Tina Bilban Ilustracije: Ivan Mitrevski

Kaj imamo v mislih, ko govorimo o naključju? In kako naključno sploh je naključje?

Kar se zgodi brez vzroka

Naključje je eden od tistih abstraktnih izumov, ki jih najlaže določimo negativno – če je nekaj naključno, se zgodi brez vzroka. Ljudje namreč zelo radi urejamo stvari in jih povezujemo, za to pa pogosto uporabljamo razmerje vzroka in posledice. V preteklosti so si znanstveniki naključja, ki jih srečujemo v svetu, razlagali kot pomanjkanje znanja, na podlagi katerega bi ugledali vzroke za njimi. Mnogi znanstveniki so bili mnenja, da se bomo lahko nekoč v znanstvenem opisu sveta naključja povsem znebili: ko bi poznali vse elemente sveta in zakone, po katerih delujejo, bi lahko za vsak element napovedali, kako se bo obnašal v prihodnje – jasne bi nam bile vse vzročne povezave med elementi našega sveta. Svet so si predstavljali po vzoru mehanizmov, kjer eno kolesje potiska drugega, ali domin, kjer potisk prve domine postopoma pripelje do padca vseh. A napredek znanosti je prinesel spoznanje, da je naključje mnogo bolj temeljno.

Temeljno in lokalno naključje

O naključju pogosto govorimo, ko je vzrok za neki pojav preveč zapleten, da bi ga z znanjem, ki ga imamo, lahko razumeli. Tako rečemo, da je izbor številk pri žrebanju lota naključen. A če bi poznali začetno stanje v bobnu, vse lastnosti žogic in sile, ki delujejo nanje, bi lahko točno določili, v kakšnem vrstnem redu bodo žogice prihajale iz bobna. Ker pa igralcem lota vse te informacije nikakor ne morejo biti dostopne, je izid lota zanje naključen. Naključje je torej le lokalno, odvisno od konteksta razumevanja, dejstva, da nimamo vseh informacij. Preučevanje sveta najmanjših, kvantnih delcev pa nas je pripeljalo do naključja, ki ga ni mogoče preseči z novim znanjem. Najmanjši, kvantni delci pred meritvijo nimajo lastnosti. Takrat lahko le napovemo, kakšna je verjetnost, da bodo imeli ob meritvi določeno vrednost merjene lastnosti, npr. kakšno hitrost bodo imeli ali kje bodo. Točna vrednost njihove lastnosti ob meritvi pa ni določljiva. Ne, ker je mi ne moremo spoznati, ampak ker delci pred meritvijo nimajo lastnosti, mehanizmov, ki bi točno določili, kakšna bo vrednost določene lastnosti v trenutku meritve, pa ni. Vrednosti lastnosti, ki jih nato izmerimo, so do določene mere stvar naključja. Naključje opisuje način obstoja kvantnih delcev – gre za temeljno naključje oziroma za naključje kot temeljno lastnost sveta.

Uporabnost naključja

V sodobnem svetu pogosto potrebujemo naključna zaporedja, ne le pri igranju lota, ampak npr. pri kodiranju državnih skrivnosti ali pa pri bančnem poslovanju. Če za kodo, ki odpira naš sef, določimo svoj rojstni datum, bo tat imel le nekaj dodatnega dela in sef bo odprt. Kodo si lahko izmislimo, a naš domislek ima najverjetneje neki zunanji vzrok, morda smo to zaporedje že nekje videli, in zelo zagret tat se lahko dokoplje do vzroka za naš domislek in ga ugane. Najbolj varni smo, če je naša koda povsem naključna. Zato so znanstveniki in tehnologi navdušeni nad uporabo temeljne naključnosti lastnosti kvantnih delcev za določanje skrivnih kod. Do mehanizma, ki bi razložil kodo, izhajajočo iz temeljnega naključja, se ni mogoče dokopati, saj ga sploh ni.

V svetu determinizma in svetu naključja

Svet, v katerem so vsi elementi povezani kot vzroki in posledice, je povsem določen – imenujemo ga determinističen. V takem svetu ljudje ne morejo imeti svobodne volje. Odkritja na področju kvantne mehanike kažejo, da svet vendarle ni determinističen, kar pa ne pomeni, da je povsem naključen. Kakšna bo vrednost določene lastnosti kvantnega delca ob meritvi, je stvar naključja. A čeprav delci pred meritvijo niso opisljivi z lastnostmi, še vedno vemo, da jim z meritvijo lahko izmerimo določene lastnosti in katere vrednosti teh lastnosti lahko pričakujemo s kakšno verjetnostjo.Postavlja se vprašanje, ali so dogodki v našem svetu povsem naključni in ljudje vnašamo vzročnost v svoj opis tega sveta le zaradi želje po urejanju. Ali pa je naš svet preplet naključja in določenosti. Naša podoba sveta bi mnogo bolj ustrezala slednji razlagi. Tudi svobodna volja je v svetu popolnega naključja nemogoča – kako se lahko, če je vse naključno, sploh odločamo?

*Naključje je poglavje v knjigi 50 abstraktnih izumov, ki je v letu 2017 izšla pri založbi Miš. Knjiga opisuje 50 izbranih temeljnih konceptov, ki smo jih oblikovali, da bi z njimi opisali, uredili in drugim posredovali svoj svet. Oblikovali smo jih skozi stoletja odkrivanja sveta, danes pa našega sveta brez njih sploh ni – ženemo se za srečo, živimo v demokraciji, sestavljeni smo iz kvantov, nezadržno se staramo. A v vsakodnevnem življenju se s pomenom abstraktnih izumov le redko ukvarjamo. Knjiga želi zahtevno, a pomembno, tematiko približati tudi mlajšim bralcem, zapleteno ozadje temeljnih konceptov pa razložiti na čim bolj enostaven način.
http://www.zalozbamis.com/knjige/50-abstraktnih-izumov/