Razlika kot abstraktni izum*

Avtor besedila: Tina Bilban; Ilustracije: Ivan Mitrevski

Razlika je to, kar kaže ali določa neenakost med primerjanimi stvarmi. V logiki predstavlja nasprotje identitete. Če imata stvar A in stvar B le lastnosti, ki so povsem enake, potem gre za eno in isto stvar pod dvema imenoma. A je identičen B. Če pa med A in B obstaja kakršnakoli razlika, potem A ni identičen B. Ko abstraktna izuma identitete in razlike postavimo v realni svet, postane njun odnos bolj zapleten. Razliko in identiteto pogosto povezuje sprememba: če se A spreminja, prihaja do razlike med A v eni in drugi točki časa. Od konteksta in narave spremembe je odvisno, ali A po spremembi ostaja A ali postane B.

Pojem in razlika

Svet razumemo s pomočjo oznak – pojmov, ki jih »lepimo« na stvari. Majhen otrok sebe in svet spoznava tudi s pomočjo jezika, ki ga uporabljajo njegovi najbližji. Tako po nekaj obiskih prepozna sosedovega kosmatinca, »pes«, reče mama, »pes Runo«. A mama z besedo pes poimenuje tudi mnogo manjše bitje v parku in mnogo bolj kosmato bitje pri babici. Štirinožnemu bitju, ki ga imajo doma, pa nasprotno reče »mačka«. Otrok na podlagi izkušenj kmalu razume razlike, ki bitja v skupini »pes« ločijo od vseh ostalih bitij. Razume pa tudi razlike, ki psa Runa v parku z vrvico okoli vratu, psa Runa na avtobusu z nagobčnikom in psa Runa doma v košari ločijo od vseh ostalih psov. Svet lahko razlagamo samo, če ga poprej uredimo. In uredimo ga z lepljenjem oznak, z uvrščanjem različnih primerkov pod iste pojme. To urejanje temelji na prepoznavanju in vrednotenju razlik.

Stvar in razlika

Tudi stvari, ki jih uvrščamo pod iste pojme, se med seboj razlikujejo – npr. različni primerki psa. Na podlagi razlik jih razumemo kot različne stvari, in ne kot eno in isto stvar. Stvar se lahko razlikuje tudi od same sebe v različnih trenutkih časa, točkah prostora in kontek­stih. V trgovini kupimo ključavnico, vanjo vgraviramo imeni »Mica in Jože« in jo obesimo na ograjo mostu s ključavnicami zaljubljenih parov. Čez nekaj mesecev se vrnemo na most, ključavnico odklenemo, jo nesemo domov in z njo zapremo vrata v drvarnico. Gre za isti predmet, ki s spremembo konteksta povsem spremeni svoja vlogo in pomen. Razlika, tokrat v namembnosti, je del identitete samega predmeta.

Osebna identiteta in razlika

Spreminjanje stvari, ki ohranja svojo identiteto, je prisotno tudi pri osebni identiteti. Predstavljajte si, da kot najstnik potujete v času, srečate samega sebe v 80. letu starosti in se zapletete v debato. Ne le da si s sogovornikom delite bolj malo telesnih celic, tudi strinjate se ne o ničemer. Pa vendarle sem jaz v preteklosti in jaz danes ena in ista oseba. Le kot celota, ki se razume kot celota, lahko delujem v svetu in vzpostavljam odnos do sveta. Oblikovanje osebne identitete je pomembno povezano z razumevanjem razlik. Dojenček počasi razumeva razliko med svetom znotraj sebe in zunaj sebe. Razume, da roka, ki ga hrani, ni njegova, roka, ki nerodno maha naokoli, pa je. Podlaga za razvoj osebne identitete je zavedanje, da se pretekli jaz nadaljuje v sedanji jaz, ki se bo nadaljeval v prihodnji jaz. Čeprav je razlika med mano pred desetimi leti in mano danes ogromna, oba razumem kot del iste osebe. Prav spremembe, razlike me delajo to, kar sem danes, oblikujejo mojo osebno identiteto.

Razlika in čas

Podlaga osebne identitete je notranje dojemanje časa. Gre za nepretrgano zavedanje časa, ki ga imamo za svojega: prehajanje sedanjega trenutka v preteklega in pričakovanje prihodnjih trenutkov. Na tem zavedanju časa temelji abstraktni izum časa, ki ga lahko razumemo le s pomočjo razlike in identitete. Čas je zaporedje trenutkov, ki ga lahko zaznamo prav zaradi bistvene razlike med njimi. Če bi se ves čas ponavljal isti trenutek, zaznavanje in razumevanje toka časa ne bi bili mogoči. Hkrati pa je razumevanje časa povezano s povezovanjem teh trenutkov v celoto, s prepoznanjem skupne narave preteklosti (ki je bila sedanjost), sedanjosti in prihodnosti (ki bo sedanjost).

Identiteta in razlika se vzpostavljata z razliko med njima in se vseskozi prepletata, med seboj vzpostavljata identiteto. Na podlagi odnosa med njima pa razumevamo tudi sebe in svet.

*Razlika je poglavje v knjigi 50 abstraktnih izumov, ki je v letu 2017 izšla pri založbi Miš. Knjiga opisuje 50 izbranih temeljnih konceptov, ki smo jih oblikovali, da bi z njimi opisali, uredili in drugim posredovali svoj svet. Oblikovali smo jih skozi stoletja odkrivanja sveta, danes pa našega sveta brez njih sploh ni – ženemo se za srečo, živimo v demokraciji, sestavljeni smo iz kvantov, nezadržno se staramo. A v vsakodnevnem življenju se s pomenom abstraktnih izumov le redko ukvarjamo. Knjiga želi zahtevno, a pomembno, tematiko približati tudi mlajšim bralcem, zapleteno ozadje temeljnih konceptov pa razložiti na čim bolj enostaven način.
Na Slovenskem knjižnem sejmu je knjiga 50 abstraktnih izumov prejela nagrado za najlepše oblikovano poljudno knjigo.
http://www.zalozbamis.com/knjige/50-abstraktnih-izumov/