Stradanje visokega šolstva in prihodnost

Jože P. Damijan je na svojem blogu objavil dva zanimiva sestavka, Zakaj želi ta vlada izstradati visoko šolstvo?, in Povečanje javnih izdatkov za raziskave in razvoj na evropsko raven.

Nekaj pretresljivih podatkov iz prvega zapisa:

Od leta 2010 se je […] delež [javnih izdatkov za raziskave in razvoj] zmanjšal za 0.17% BDP (iz 0.66% na le še 0.49% v 2016). Za razliko od Slovenije, ostaja evropsko povprečje konstantno na ravni okrog 0.75% BDP, medtem ko Avstrija hitro drvi naprej in je povečala ta delež že na 0.87% BDP in se približuje staremu “lizbonskemu” cilju 1% BDP za javna vlaganja v RR.

Na prebivalca slovenska vlada za visokošolski sektor (kamor spadajo tudi raziskovalni inštituti) nameni letno le še okrog 42 evrov, medtem ko je povprečje EU 3-in-pol-krat višje (135 evrov na prebivalca), v Avstriji pa kar sedem-krat višje (295 evrov proti 42 evrom na prebivalca). In da bo katastrofa še večja, Slovenija kljub višji ravni razvitosti pri javnih sredstvih za visokošolski sektor drastično zaostaja tudi za ostalimi razvitejšimi novimi članicami iz Vzhodne Evrope. Denimo Estonija je leta 2016 v ta namen investirala 73, Češka pa 57 evrov / prebivalca.

In kaj je potrebno, da Slovenija pride na evropsko raven, iz drugega zapisa:

Že samo vzdrževanje dosedanje nizke ravni javnih RR izdatkov na ravni 0.55% BDP bi pomenilo letno realno povečevanje teh sredstev za 3.2%, kolikor znaša predpostavljena stopnja rasti BDP v obdobju 2018-2022. To hkrati pomeni dvig javnih izdatkov za RR za skoraj 80 mio evrov do leta 2022 glede na 2016. V primeru, če bi bodoča nova slovenska vlada zasledovala povečanje javnih izdatkov za RR na evropsko raven (0.70% BDP), bi se do leta 2022 skupni javni izdatki za RR morali povečati s sedanjih 200 na skupaj 346 mio evrov. V primeru zasledovanja dinamike Avstrije in dosegnja evropskega cilja 1% BDP za javne RR izdatke bi se slednji morali povečati za dva-in-pol-krat na 498 mio evrov do leta 2022.

Ključno vprašanje javnosti je seveda, kaj bi univerze in raziskovalne organizacije s temi dodatnimi sredstvi počele. Odgovor se skriva v četrti sliki iz včerajšnjega komentarja, ki kaže, da Slovenija za RR dejavnost letno nameni zgolj 42 evrov na prebivalca, kar je skoraj širikrat manj kot znaša evropsko povprečje (135 evrov / preb.) oziroma kar sedemkrat manj kot za RR dejavnost namenja Avstrija (295 evrov / preb.). To pa seveda pomeni, da je temu ustrezno raziskovalna oprema (laboratoriji) naših znanstvenikov slabša in zastarela, da je temu ustrezno manj denarja na voljo za nove univerzitetne programe, da je manj denarja za sodelovanje med gospodarstvom ter univerzami in inštituti, da je manj denarja za nove zaposlitve, da je število študentov na profesorja temu ustrezno višje kot v razvitih državah, da se študenti drenjajo v prevelikih skupinah in da je študij temu ustrezno manj kakovosten ter seveda, da so tudi plače asistentov, profesorjev in raziskovalcev temu ustrezno nižje.

…Kot pravi pregovor: If you pay peanuts you get monkeys.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
rx170
rx170
6 - št. let nazaj

JA,. skoraj vsi ministri pa prihajajo iz UL, celo iz iste fakultete od koder je avtor bloga, ki ga citirate.

Nekdo se dela tukaj norca.