Mitohondriji so celični organeli, ki jih najdemo v vseh celicah. Z njihovo pomočjo vsa živa bitja pretvarjajo kemijsko energijo iz hrane v molekule adenozin trifosfat, obliko energije, ki jo celica lahko porabi za svoje delovanje. Posebnost mitohondrijev je v tem, da so poleg kloroplastov edini celični organeli, ki imajo svojo lastno DNK.

V primerjavi z linearno molekulo jedrne DNK, je po številu baznih parov molekula mitohondrijske DNK kar 200.000-krat krajša, ima pa tudi posebno krožno obliko. Mitohondrijska DNK je močno odvisna od drugih proteinov v celici, saj vsebuje samo 37 genov in mitohondriji samo z mitohondrijsko DNK ne morejo proizvesti vseh proteinov, ki jih potrebujejo za delovanje.

Mitohondrijsko DNK podedujemo samo po mami

Z razliko od jedrne DNK, ki jo podedujemo polovico po očetu in polovico po mami, mitohondrijsko DNK podedujemo samo po mami. Razlogov za to je več. Eden izmed razlogov je ta, da je v povprečni jajčni celici 200.000 molekul mitohondrijske DNK, medtem ko je v povprečnem spermiju zgolj 5 molekul mitohondrijske DNK.

Poleg tega lahko pride do razgradnje mitohondrijske DNK v spermijih že v moškem genitalnem traktu ali ob oploditvi. Pri nekaterih vrstah pa mitohondrijska DNK ob oploditvi sploh ne vstopi v jajčno celico, saj so mitohondriji prisotni na bazi repa spermija, ki se med oploditvijo lahko izgubi.

Uporaba mitohondrijske DNK pri varstvu človekovih pravic

Mitohondrijsko DNK dedujemo samo po mami in to izkoriščamo tudi pri izdelavi družinskih rodovnikov. V času vojaške diktature med t.i. umazano vojno, ki je trajala od leta 1976 do leta 1983, je v Argentini izginilo na tisoče prebivalcev. Oblasti so ocenile, da je bilo v tem času ugrabljenih več kot 30.000 ljudi, med njimi 220 novorojenčkov in otrok, ki so bili ugrabljeni skupaj z njihovimi starši ali rojeni v priporu. Leta 1977 so babice teh otrok ustanovile organizacijo “Babice z Majskega trga” (Associacion de Abuelas de Plaza de Mayo), ki si je prizadevala, da bi identificirali njihove pogrešane vnuke, saj so številne izmed njih nezakonito dali v posvojitev, največkrat pripadnikom vojske, policije in tajnih služb.

Genetičarka Mary-Claire King je že leta 1984 uporabila mitohondrijsko DNK pri analizi rodovnikov, in sicer je zbirala vzorce krvi sirot in žensk, ki so izgubile svoje otroke ter vnuke. Na podlagi analize ujemanja mitohondrijske DNK se je več kot 60 otrok lahko vrnilo k svojim pravim družinam.

Z analizo mitohondrijske DNK si pomagajo tudi pri identifikaciji preminulih v množičnih grobiščih. Na zahtevo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so leta 1995 pričeli z izkopavanjem posmrtnih ostankov iz množičnega grobišča Ovčara pri Vukovarju. Na analizo DNK so poslali vzorce zob in kosti pokojnikov, vzorce krvi sorodnikov pogrešanih posameznikov in vzorce krvi prostovoljcev iz splošne populacije, ki so služili kot kontrolni populacijski vzorci. Na podlagi ujemanja sestave mitohondrijske DNK so identificirali žrtve, kar je služilo tudi kot dokazni material na haaškem sodišču.

To nista edina primer uporabe analize mitohondrijske DNK pri varstvu človekovih pravic; Mary-Claire King je znana tudi po pomembnih prispevkih pri reševanju tovrstnih konfliktov v El Salvadorju, Čilu, Etiopiji, Mehiki, Ruandi, Gvatemali, Filipinih in na Haitiju.

Viri

  • Owens KN, Harvey-Blankenship M, King MC. 2002. Genomic sequencing in the service of human rights. International Journal of Epidemiology. 31(1):53-58.
  • Chen XJ, Butow RA. 2005. The organization and inheritance of mitochondrial genome. Nature Reviews Genetics. 6: 815-825.

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime