časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  21. avgust 2008 01:04  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- drugi
 
   


  Gilles Deleuze: Logika smisla   
 
Filozofija"Nekega dne bo to stoletje znano kot Deleuzovo," je zapisal navdušeni recenzent ob izidu Logike smisla (1969). Recenzent ni bil nihče drug kot Michel Foucault.

Pri Deleuzu se vrnitev k velikim filozofskim vprašanjem - bit, eno, mnoštvo, razlika, ponavljanje - križa z iznajdbo nenadejanih in osupljivih genealogij in tradicij: Lewis Carroll, z Alico v čudežni deželi, si podaja roko s stoiško logiko, Proust in Kafka s filmom kot na novo odkritim filozofskim objektom, Spinoza in Hume z Nietzschejem in Bergsonom. A ta mešanica heterogenega je jasno osredinjena z iznajdevanjem, konstruiranjem novih konceptov, ki tvorijo enega najbolj nenavadnih in najdrznejših filozofskih opusov našega časa.

"Smisel ni nikoli princip ali izvor, smisel je proizvod. Ni ga treba odkriti, restavrirati niti znova uporabiti, treba ga je proizvesti z novimi mašinerijami. Ne pripada nobeni višini, ni ga v nobeni globini, temveč je učinek površine, neločljiv od površine kot njegove lastne dimenzije." Tu je ena velikih Deleuzovih tem: afirmacija površine zoper vso filozofsko tradicijo brskanja po skrivnih in temotnih globinah, afirmacija smisla kot učinka in proizvoda zoper iskanje skritih smislov, afirmacija nesmisla kot notranjega slehernemu smislu, afirmacija mašinerije, stroja, zoper intencionalno zavest, in lahko bi rekli nazadnje - afirmacija afirmacije zoper vsako dialektiko in njeno inherentno obsesijo z negativnostjo.

Takšna afirmacija terja nov modus subjektivnosti, iznajdbo singularnosti, ki niso več po meri ne človeka ne Boga, ne individualne ne osebne ne univerzalne: "Vse to prečijo kroženja, odmevi, dogodki, ki proizvajajo več smisla in svobode, dejanskosti, kot je človek kadarkoli sanjal ali Bog zasnoval. Sprožiti kroženje praznega mesta, dati besedo predindividualnim in neosebnim singularnostim, skratka proizvajati smisel, to je današnja naloga." (Slovenski prevod je izšel pri založbi Krtina.)

Mladen Dolar
[ Ogledov: 1.332 ]  


Gilles Deleuze: Logika smisla | 1 - št. komentarjev | Novi uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Kvarkadabra nima na komentarje obiskovalcev nobenega vpliva.
Gilles Deleuze: Logika smisla
Prispeval/a: Anonymous dne05. marec 2008 17:00

Torej, samo  praksis  in  vedno  znova  praksis  utemeljeje  smisel  na  poti  subjektivnih  izkušenj.  Za nas  ga  ne  more proizvesti nobeden drug. (Omnibus)


Dodatne možnosti

 
  • Pošlji članek po e-pošti
  • Stran prijazna za tisk
  •