časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  21. avgust 2008 01:02  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- drugi
 
   


  Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov   
 
Šund znanostJunaki tokratne nadaljevanke  o informirani vodi oz. o spominu vode  (za prejšnji del glej članek Homeopatsko Nedelo) so slovenski raziskovalci v skupinah dveh profesorjev Univerze v Ljubljani, ki ju je 13. 10. 2007 pod medijske žaromete postavil časopis Dnevnik. Prispevek je bil neke vrste intervju s prof. dr. Igorjem Kononenkom, predstojnikom laboratorija za kognitivno modeliranje na katedri za umetno inteligenco Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Cvet slovenske znanosti?

Profesor doktor Kononenko nima le svojega laboratorija na Univerzi v Ljubljani, temveč pravzaprav predstavlja pravi cvet slovenske znanosti, saj je vendar prejemnik Zlatega znaka Jožefa Stefana pod zaporedno številko 1 (glej tudi tu), kar sicer v prispevku ni omenjeno (op.p. Zlati znak Jožefa Stefana podeljuje Institut Jožefa Stefana za najbolj odmevna doktorska dela opravljena v Sloveniji in sicer s področja naravoslovno - matematičnih, tehničnih, medicinskih in biotehničnih ved. Nagrajenci so trije letno, v prvih dveh letih, l. 1993 ko je priznanje prejel Kononenko, in v naslednjem letu sta bila nagrajenca celo le dva, kar verjetno pomeni, da je bilo priznanje še bolj eminentno kot sicer. Po koridorjih včasih slišimo, da dobitnike imenujejo kar zlati dečki oz. deklice). In kaj nam je prvi "zlati deček" razodel v intervjuju?

Za pokušino le nekaj citatov. (Če ste naročnik Dnevnika, si lahko celoten članek ogledate v arhivu tukaj). Zabavni del članka odpre naslednja izjava o vodi: "Kljub navidezni preprostosti niti fiziki niti kemiki ne poznajo vseh njenih skrivnosti, čeprav je znanost že dodobra raziskala zanimive in nenavadne lastnosti vode," pravi prof. dr. Igor Kononenko [...] "V zadnjih dvajsetih letih je bilo narejenih veliko raziskav, ki so bolj ali manj uspešno potrdile, da ima voda spomin - kar je njena najbolj nenavadna lastnost - uradna znanost pa je do izsledkov teh raziskav zadržana, saj še vedno ne vemo, kako spomin vode deluje."

Nato nas profesor doktor Kononenko razsvetli: "Na Inštitutu Bion v Ljubljani so na primer razvili metodo elektrofotografije, s katero lahko detektirajo vpliv subtilnih polj na vodo. To so lahko fizikalna polja ali pa bolj subtilni vplivi različnih objektov, živih bitij ali naravnih zdravilnih sevanj. Metoda služi tudi za posredno odkrivanje pozitivnih in negativnih subtilnih sevanj." Dodaja še, da so bili vplivi subtilnih polj na vodo potrjeni v nekaj deset znanstvenih študijah.

Članek nadaljuje z zgodbo o francoskem raziskovalcu Benvenisteju (o tej zgodbi lahko nekaj več preberete tukaj, sicer pa se je bomo lotili tudi v nadaljevanju tega sestavka). Tu nas prof. dr. Kononenko prepriča z: "Poskus je bil 'slep', to pomeni, da raziskovalci niso vedeli, ali delajo s 'prazno' vodo ali z 'razredčeno' vodo. Poskus je bil močno pozitiven v treh laboratorijih in delno pozitiven v enem laboratoriju. Ta poskus je tako dejansko potrdil Benvenistovo delo in s tem spomin vode," pravi Kononenko. Članek novinarka zaključi v velikem finalu s poročilom o Masaru Emoti in njegovimi trditvami, da na obliko snežnih kristalov lahko vplivajo človeške misli. No, tu je strasti prof. dr. Kononenko že umirjal z naslednjim sporočilom: "Emotovo knjigo lahko obravnavamo kot spodbudo za resno znanstveno delo, nikakor pa ne kot znanstveni dokaz" [...].

Afera Benveniste

Pa si nekoliko podrobneje oglejmo afero Benveniste. Jacques Benveniste, ugleden francoski imunolog, je l. 1988 uspel v prestižni  znanstveni reviji Nature objaviti članek, v katerem je trdil, da je pokazal kako imajo zelo visoko razredčene raztopine substance anti-IgE skoraj enak učinek na posebne vrste belih krvničk, tako imenovane bazofile, kot ga imajo aktivne raztopine te substance. Priprava raztopin je potekala v skladu s hoemopatskimi postopki stresanja po večkratnem razredčevanju. Na ta način naj bi vtisnili spomin originalne aktivne substance v vodo. Visoko razredčenje v tem primeru pomeni tudi razredčevanje 1:10120, tako da v končnih raztopinah z neverjetno visoko verjetnostjo ni več niti ene same molekule originalne substance. Ker recenzenti iz rokopisa poslanega v objavo niso mogli odkriti očitnih napak Benvenistovih raziskav, je revija Nature sprejela članek v objavo pod nekaj dodatnimi pogoji. Dodatni pogoji pač zaradi izjemnih trditev, ki naj bi sledile iz rezultatov raziskav.

Tako naj bi še pred objavo rezultate potrdili neodvisni laboratoriji, reviji Nature pa naj bi po objavi avtorji tudi dovolili pregled laboratorijske dokumentacije in dodatno testiranje njihovih postopkov. In ravno tu se je Benvenistu zataknilo. Komisija, ki so jo sestavljali tedanji urednik revije Nature sir John Maddox, strokovnjak za znanstvene prevare Walter Stewart in profesionalni rokohitrec ter borec proti praznoverju James Randi, je po tednu dni preiskave zaključila, da je za Benvenistove trditve premalo dokazov in mu predlagala umik članka iz objave. Poročilo komisije in Benvenistov odgovor lahko preberete tukaj. Od sedmih serij poskusov so bile začetne tri serije ponovitve standardne rutine raziskovalnega tima, četrta serija je bila slepi poskus, preostale tri serije pa so bile dvojno slepe. Prvi štiri serije so dale po interpretaciji Benvenista pozitivne rezultate, medtem ko so bili rezultati dvojno slepih poskusov, ko tako ob izdelavi vzorcev kot tudi ob odčitavanju učinkov raziskovalci niso poznali koncentracij raztopin, vsi negativni.

V poročilu je kar nekaj zanimivih podatkov. Recimo, kako jim je Benvenistova skupina zaupala, da v preteklosti njihovi eksperimenti niso vedno "delovali". Tako na primer tudi po nekaj mesecev zaporedoma niso opazili pozitivnih učinkov visoko razredčenih raztopin. Nadalje, večino pozitivnih eksperimentov je opravila dr. Davenasova, pri čemer je velikokrat naletela na vzorce krvi, ki niso dali pozitivnih rezultatov. V tem primeru je neuspeli poskus zabeležila, a ga hkrati tudi izključila iz vzorca za publikacijo. Še bolj neverjetno je, da pri poskusih niso določali napake pri štetju belih krvničk, niti niso kontrolirali izvora krvi (ki bi seveda lahko vplivala na vsebnost histaminov, kar je bil ključni del poskusa, ki so ga opravljali). Pri vsem skupaj je tudi zabavno, da so ostale skupine, ki so delovale na področju imunologije, večinoma ugotavljale učinek IgE z meritvijo izpuščenega histamina pri degranulaciji. Zaradi težavnosti pravilnega štetja bazofilov (ki sestavljajo le procent levkocitov) so se namreč tovrstnemu direktnemu štetju, ki ga je uporabljala Benvenistova skupina, raje izogibali. Tega bolj zanesljivega postopka meritve učinka IgE prek izmerjene koncentracije histamina se v Benvenistovem laboratoriju Inserm 200 niso posluževali, ker jim pri visoko razredčenih koncentracijah v prejšnjih poskusih ni uspelo izmeriti izpusta histamina (!).

Primerjal se je z Galilejem

Benveniste je dve leti po tem debaklu v starosti 55 let izgubil službo pri Inserm, a je nadaljeval z raziskavami s privatnimi sredstvi. V svoji znanstveni karieri je objavil zavidljivih 230 člankov, mnoge med njimi v uglednih znanstvenih časopisih. Proti koncu življenja se je primerjal z Galilejem in večkrat trdil, da je v boju za Nobelovo nagrado. V resnici je prejel ne eno, temveč kar dve Ig-Nobelovi nagradi, ki ju vsako leto podeljuje satirični časnik Annals of Improbable Research s slavnostno podelitvijo na Harvardski univerzi.

Prvo Ig-Nobelovo nagrado je prejel l. 1991 kot "ploden spreobrnik in zagnan dopisnik revije Nature, za svoje trdno prepričanje, da je voda inteligentna tekočina, ter ker mu je v lastno zadovoljstvo uspelo pokazati, da si voda lahko zapomni dogodke tudi dolgo po tem, ko so vsi sledovi teh dogodkov izginili". Drugo Ig-Nobelovo nagrado pa si je prislužil l. 1998 "za svoje homeopatsko odkritje, po katerem ne velja le, da ima voda spomin, temveč lahko informacijo prenesemo preko telefonskih žic in po internetu". Slednjemu odkritju je sledil še zabaven dogodek, ko je Benvenistu uspelo prepričati Briana Josephsona, Nobelovega nagrajenca za fiziko z javno znanimi odprtimi stališči do paranormalnih pojavov.

Revija Time je tako l. 1999 poročala, da je Josephson izzval American Physical Society (APS), da naj nadzoruje preverjanje Benvenistovih trditev o prenosu homeopatskih učinkov visoko razredčene vode z uporabo interneta in sicer s serijo  naključnih dvojno slepih testov. APS je izziv sprejela in ponudila tudi plačilo stroškov testa. Ko je James Randi ponudil, da izplača še milijon dolarjev nagrade, če poskus uspe, je Benveniste v svojem DigiBio NewsLetter zapisal le "še toliko bolje". A kaj, ko ni bilo nič iz vsega tega. Le ugibamo lahko, kaj je Josephsona in Benvenista odvrnilo od obljubljene milijonske nagrade za uspešno izpeljane rigorozne poskuse pod budnim očesom APS... Morda se odgovor skriva v podobnem izzivu, ki ga je posnela BBC l. 2002. Tedaj izzivalcem namreč ni uspelo dokazati vplivov homeopatskih zvarkov in pridobiti Randijeve milijonske nagrade (J. Randi ima razpisano nagrado 1 milijon dolarjev za vsakršen dokaz o paranormalnih pojavih, ki lahko prestane rigorozno znanstveno preverjanje).

Infopatske kapljice in raziskovanje biopolja

A vrnimo se k slovenskim raziskovalcem (pripadnikom Benvenistove šole?). Prav poučen je izlet na internetno stran inštituta Bion, Inštituta za bioelektromagnetiko in novo biologijo, sicer s fizično lokacijo v industrijski coni Stegne v Ljubljani. Pod vizijo zasebnega raziskovalnega  Inštituta Bion nas pričaka raziskovanje biopolja in razvoj inovativne visoke tehnologije, del katere so tudi infopatske kapljice. Z novo, revolucionarno in oh in sploh metodo ElibraTech vtiskajo informacije v mešanico vode in etanola, kar nato prodajajo lahkovernim dušam po borih 15 evrov (verjetno po komadu, ali kaj, upam da ne po kapljici). Tu se še posebno splača pogledati znanstvene temelje za okoli ducat različic infopatskih pripravkov. Pa saj gre človeku kar na smeh, ko gleda grafikone brez napak (!) o testih na rastlinah, o primerjavi svetlosti prašičjega mesa (!), po tem ko so jih hranili z infopatsko poškropljeno pičo, in o testih na bakterijah.

Testiranje vpliva infopatskih kapljic na ljudeh poteka preko anonimne ankete na spletu. Kakšni klinični poskusi, to vendar ja ni potrebno! Saj nas vendar, kot lepo napišejo na naslednji straniodreši "3. člen  Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih po katerem je zdravilo vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Za zdravilo se šteje tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na ljudeh ali živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije." Medtem ko infopatske kapljice, to niso, saj vendar "Infopatske kapljice vsebujejo minerale, vodo in etanol, ki v predpisanih količinah za uživanje nimajo nobenih učinkov, ki se predpostavljajo za zdravila. Celo molekulska informacija, vtisnjena in shranjena v kapljicah s tehnologijo ElibraTech, ne deluje neposredno na bolezni ali okvarjene fiziološke funkcije. Molekulska informacija deluje na biopolje človeka in prek njega sproži samovzpostavitvene procese fiziološkega ravnovesja v neki fiziološki funkciji ali organu." Če pravilno razumem torej infopatske kapljive nimajo nobenega vpliva na fiziološke funkcije, ampak le na fiziološko ravnovesje, karkoli že to je, ampak očitno k njemu fiziološke funkcije ne prispevajo. Vse skupaj me prav nevarno spominja na preigravanje sedanje administracije ZDA, kjer je vse njihovo ravnanje ok, če le vojne ujetnike poimenujejo "sovražni borci", mučenje pa je preimenovano zgolj v "poostreno zasliševanje".

Zanimive reference profesorja znanstvene metodologije

No, vse skupaj se ne ustavi pri infopatskih kapljicah, temveč inštitut Bion ponuja tudi izdelke Bioval in biomagnetne kadi v sodelovanju s Kolpa, d.d., pa biomagnetne jogije v sodelovanju z Meblo Jogi d.o.o., podeljuje pa tudi certifikat Kakovost biopolja (!). In kdo stoji za vso to silno znanostjo? Prokurist in strokovni vodja inštituta je prof. dr. Igor Jerman, znanstveni svetnik, doktor bioloških znanosti ter redni profesor na Univerzi v Ljubljani (!). In ko stvari že skoraj ne bi mogle biti bolj tragikomične vztrajni iskalec izve, da prof. dr. Igor Jerman, univ.dipl. biol. predava biološko evolucijo, teoretično biologijo ter etiko znanstvenega raziskovanja in znanstveno metodologijo (!) na Biotehniški fakulteti. Le kako naj si potem zmedeni bralec razloži famozne grafe brez napak, ki so znanstvena podlaga infopatije?

Na seznamu sodelavcev inštituta potem sledijo še štirje doktorji naravoslovnih znanosti in štirje diplomiranci.  Saj bi bilo vse skupaj smešno, če ne bi z nekaj pritiski na miško odkrili, da raziskave inštituta vsaj deloma pokrivamo iz davkoplačevalskega denarja. Na inštitutu Bion imajo tako dva mlada raziskovalca, v pismu MVZT pa Bion povsem resno predlaga razpis za aplikativno raziskavo s ciljem določitve standardov za določanje t.im. bioenergijske sposobnosti zdravilcev... Pa še ena cvetka. Če slediš povezavi "študenti" na Bionovi strani in nato vprašanjem za izpit, naletimo tudi na naslednje vprašanje/poglavje: "Biologija endogenih koherentnih polj (biološka elektrodinamika)". Kako blizu znanosti je "biološka elektrodinamika" dasta slutiti prva dva zadetka na Googlu pod "biological electrodynamics", ki sta lepo po vrsti: (i) stargate interactive archive in (ii) Russian Psychic training. Le upam lahko, da prof. dr. Jerman s tem uradnim vprašanjem za študente Univerze v Ljubljani v resnici le opozarja na primere kargo kult znanosti... Pa še to: univerzitetni učbenik za Evolucijo in teoretično biologijo je prof. dr. Jerman napisal z nesojenim predsedniškim kandidatom in metabiologom dr. Arturjem Šternom, pred leti rednem kolumnistom v Oni, a brez enega samega znanstvenega članka v tujem tisku...

 Jure Zupan

Nadaljnje branje:
Zapis o Benveniste na Wikipediji
Osmrtnica Benveniste na Guardianu
Domača stran Inštituta Bion
Domača stran prof. dr. Igorja Kononenka

[ Ogledov: 2.180 ]  


Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov | 13 - št. komentarjev | Novi uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Kvarkadabra nima na komentarje obiskovalcev nobenega vpliva.
Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne30. oktober 2007 15:42

Erhm, je precej verjetno, da gre pri teh "kvaziznanostih" večkrat za čisto šarlatanstvo ali pa samoprevaro. Po drugi strani je raziskovalna dejavnost specifičen proces, kjer je na poti do revolucionarno novih spoznanj pogosto treba premagati trdno uveljavljene polresnice. Če lulaš proti vetru, je mnogo težje dobiti financiranje raziskav in objave v resnih znanstvenih revijah. Dejansko gre veliko večji delež skozi okno vrženih sredstev za raziskave & razvoj v nekoristne pravoverno znanstvene raziskave, kjer se z drago opremo izvaja kombinacije in permutacije trenutno modernih zadev s preteklimi raziskavami. Npr., nekdo je raziskoval nevemkaj, trenutno so moderne nanotehnologije, rezultat je pač nanonevemkaj. Spomnite se, da je bila elektrika pred par stoletji en vudu z žabjimi kraki. Sčasoma dobro ponovljiv z double-blind testi, ampak... kaj pa če študiraš kakšno reč, ki je precej bolj kompleksna kot trzanje žabjih krakov in je blazno težko prit do zanesljivih in ponovljivih rezultatov? Primer: zdravljenje neke bolezni z akupunkturo. Postopek so razvili kitajski vrači in v nekih okoliščinah menda deluje. Za to delovanje imajo neko razlago, ki je verjetno svetlobna leta daleč od dejanskega ozadja. Pravoverna znanost brez večjih organizira double-blind test, ki njegovo uspešnost ovrže. Je pa malo ljudi, ki imajo voljo poskusit kaj več od tega, pri tem pa morajo po vsej verjetnosti operirati z jako sumljivo terminologijo kitajskih vračev. Značilno je tudi, da so pravoverni double-blind testi zasnovani zato, da izločijo placebo učinek, medtem ko se alternativa v glavnem ukvarja s tem, kako ga doseči.

LP, Sem

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne30. oktober 2007 18:57

Odličen članek!

Če pustimo ob strani homeopatijo (za katero je vsakomur, ki je kolikor toliko znanstveno razgledan, jasno, da njenega osnovnega principa ne potrjuje noben resen eksperiment), potem ta sestavek poraja naslednje: ali so res znanstveniki (vsaj na papirju) pripravljeni goljufati oz. bolj blago rečeno: so se pri določenih eksperimentih in interpretacijah njihovih rezultatov res pripravljeni odreči strogi znanstveni metodi samo za to, da bi dokazali nekaj, kar si želijo, da bi bilo res?

Tako vprašanje kar vsiljuje kronski primer znanstvene goljufije, katere akter je bil nemški fizik Jan Hendrik Schön, ki je v začetku tega desetletja objavil preko 20 znanstvenih člankov v eminentnih revijah (Science, Nature, Physical Review), med katerimi je bilo vsaj 16 takih, ki so vsebovali prirejene podatke eksperimentalnih meritev. Posledica te goljufije je bil umik člankov, Schön je izgubil službo v laboratorijih Bell (do sedaj je bilo podeljenih 6 Nobelovih nagrad za raziskave opravljene v teh laboratorijih), kasneje pa so mu odvzeli še doktorat. Morda bi bila tudi ta zgodba zanimiva za članek na Kvarkadabri pod rubriko "Šund znanost".

Shrink

 

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne30. oktober 2007 19:13

Popravek glede odvzema doktorata Schönu:

Univerza, na kateri je doktoriral, mu ga je zaradi "nečastnega ravnanja" hotela odvzeti, vendar se je Schön pritožil in zaenkrat je še
 deležen tega naziva.

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne30. oktober 2007 22:20

hm, meni se je najbolj dopadel podatek o redčenju 1:10^120; potem mora voda  imeti tudi razum, da razlikuje med molekulo "učinkovine" in npr. molekule kisika, ker je v taki razredčini ni ravno primerljiva koncentracija "učinkovine" in ostalih snovi ;)

sicer pa predlagam da homeopati za osnovo vzamejo etanol, ker so te molekule večje od H2O in imajo zagotovo večji spomin... pa vsaj dejanski učinek bo mel na zdravljene:)

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne31. oktober 2007 13:50

Zelo dober prispevek. Za vse, ki dvomijo v njegovo kvaliteto, svetujem še ogled spletne strani:

www.chem1.com/CQ/

Vodnar, d.o.o., Lj

 

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne31. oktober 2007 16:01
Super, da nekdo odgovori na takšne "natege" davkoplačevalcev. Po mojem mnenju, bi morali Kononenku odvzeti funkcijo, ki jo ima. Upam, da se bo debata preselila v širši medijski prostor. Enako je potrebno spregovoriti tudi o astrologiji in drugih psevdoznanostih.

Marjan.
Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne06. november 2007 09:54

Seveda se homeopatska informacija lahko prenaša brez vode po internetu, saj po lekarnah v Nemčiji prodajajo tudi bonbončke brez vode s homeopatsko informacijo. Zakaj pa ne, če še Dedek mraz lahko prinasa darila skozi dimnik.

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne13. november 2007 15:52

Redčenje 1:10**120? Hmm... Kako se to doseže? Če je v našem (morda samo v vidnem delu) vesolju 10**80 atomov, potem atom razredčiš v vesolju in pol? Kul. Pa še o molekulah je govora, ne atomih.

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne13. november 2007 23:08

za redčenje 10**120 ne rabiš vesolja in pol. Vzameš 1 ml snovi in jo razredčič v 1 litru vode. Potem iz tega litra vzameš 1 ml in ga razredčiš v novem litru vode, itd. Tako vsakič redčiš za faktor 1000, torej za redčitev za faktor 10**120 rabiš "le" 40 litrov vode.

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne15. november 2007 07:54

Jure Zupan se je tu pritožil, ker dva mlada raziskovalca vlečeta denar od države. A ko sem pogledal naslova njunih nalog, je to izgleda popolnoma OTRODOKSNA znanost. ALI SE MOTIM??

 

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne23. november 2007 22:09

Citiram:

"za redčenje 10**120 ne rabiš vesolja in pol. Vzameš 1 ml snovi in jo razredčič v 1 litru vode. Potem iz tega litra vzameš 1 ml in ga razredčiš v novem litru vode, itd. Tako vsakič redčiš za faktor 1000, torej za redčitev za faktor 10**120 rabiš "le" 40 litrov vode."

V primeru takšnega redčenja bomo slej kot prej v tistem enem ml že delno razredčene snovi zajeli zgolj vodo in ne bomo več redčili. Ali, če redčenje pomeni (v tem primeru) "delati bolj redko", tedaj je v tej substanci za vsak del te "redke" snovi 10**120 delov redčila.  Ne vem sicer na kakšen način homeopati redčijo, se pa strinjam, da ponujajo letni cajt.

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne10. december 2007 02:46

Razumem, da je vcasih potrebno za protiargumentacijo dolocenih trditev predstaviti verodostojnost oziroma kredibilnost in nasploh kvaliteto cloveka samega na podlagi pregleda njegovih del, prepricanj, stalisc in izjav. Ampak zal je hkrati tudi zelo mamljivo in enostavno pri tem posplositi dolocena dejstva o teh istih osebah, mogoce celo do stopnje, ko se jih predstavi tako "odpiljene", da je kakrsnakoli resna debata za ali proti njihovim trditvam popolnoma nesprejemljiva, saj kogarkoli, ki se bo sploh poskusal sprasevati o taksni predstavitvi. takoj postavlja pod isto luc (kar se bo verjetno zgodilo tudi meni).

S temo oziroma namenom clanka se tudi sam strinjam in se mi zdi trud za znanstveno analizo predstavljenih trditev hvale vreden. Ob tem se tudi strinjam tako z zakljuckom kot tudi z argumentacijo zakaj voda, tako predstavljena s strani prof. Kononenka in drugih, ne nosi spomina, kakor tudi s splosno analizo homeopatije.

Zal pa so redke stvari crno-bele (razen seveda definirano crno-belih stvari) in tako je tudi s tem clankom. Zal tudi ta clanek ni niti crn niti bel (pac glede na preferirano perspektivo). Ceprav bi to od avtorja pricakoval, ce je njegov namen prikazati in podati konstruktivno kritiko, a zal se dolocenih tehnik, ki jih pripisuje "obdelanim" osebam, na koncu tudi sam posluzi.

Tako mi je ze na zacetku padla v oci analiza nagrad, ki jih je prejel prof. Kononenko, ki bi mogoce bila smiselna iz stalisca predstavljanja prof. Kononenka bralcem, ki ga (se) ne poznajo, ampak ton pisanja in zakljucno retoricno vprasanje odstavka, nam ne daje ravno obcutka objektivnega porocanja. Predvsem pa je to problematicno, saj je predstavljene nagrade dobil zaradi svojega raziskovalnega dela na drugih podrocjih in ne zaradi svojega dela na spominu vode. Taksen pregled bi bil smiseln, ce bi se on v svojem intervjuju skliceval na svojo znanstveno avtoriteto na podrocju raziskovanja spomina vode in argumentiral svoje analize glede tega, oboje bi pa utemeljeval na svojih znanstvenih dosezkih s podrocja umetne inteligence. Intervjuja nisem prebral, tako da je to mozno, a sumim, da ni tako.

Tako pa ta odstavek odzveni v luci z v osnovi razvrednotenja prof. Kononenka kot verodostojne osebe, ces da je bil svoj cas ocitno dober raziskovalec, sedaj pa je cisto "odpilil", kar podkrepi se zgodba in analogija Jacquesa Benveniste. Tako je seveda vsaka nadaljnja protiargumentacija glede spomina vode sploh nesmiselna, ce o njej govori taksna oseba, kali?

Podobno se dogodi tudi prof. Jermanu. Le da tu gre v drugi smeri. Prvo se predstavijo znanstveno problematicne oziroma znanstveno neutemeljene raziskave, preko problematike njegove znanstvene metodologije, kar se zakljuci s analizo njegovega pedagoskega dela na podlagi izpitnih vprasanj, kar se spet zaokrozi v jasno razvrednotenje raziskav prof. Jermana zaradi njegove "ocitne" nekreditibilnosti.

(Za sledece trditve je potrebno utemeljiti tudi mojo verodostojnost. Sam sem bil (oziroma v primeru prof. Kononenka sem se vedno) student pri obeh profesorjih, torej prof. Kononenku (v okviru mojega studija na Fakulteti za racunalnistvo in informatiko) in prof. Jermanu (pri predmetu Evolucija in teoreticna biologija). Preden kdo potegne iz rokava argument, kako je to mogoce, bi rad spomnil, da trenutno na sreco na Univerzi v Ljubljani se vedno imamo akademsko svobodo, ki dela predavanja javna, tako da lahko tudi vsak drug skeptik za moje sledece trditve brez skrbi obisce predavanja obeh profesorjev.)

Upam si trditi, da poznam tako prof. Kononenka kot prof. Jermana. Kot sem ze napisal, se s predstavljenimi trditvami v intervjuju ne strinjam, se pa tudi ne strinjam z osebno obdelavo obeh profesorjev in taksnim nacinov argumentacije. Profesorja se mogoce res trenutno ukvarjata z mogoce znanstveno manj "trdimi" raziskovanji, ce se sploh lahko govori o kontekstu znanstvenega raziskovanja, ampak kot osebi pa sta oba veliko manj sporna, kot tisti raziskovalci, ki raziskujejo le, da bi zadovoljili minimalnim pogojem napredovanja v svoji izobrazevalni ustanovi, ki se po liniji najmanjsega odpora prijavljajo na razpise, kjer ustvarjajo eden drugemu mikro in makro klimo sebi samozadostnih podrocji raziskovanja, ki raziskujejo, ker jim je to omogoca sluzbo, zasluzek, slavo in ne ker jih vodi zelja radovednost, zelja po odkrivanju cesa novega ... Ampak dovolj o tem, ni to tema tega komentarja.

Dotaknil bi se se pedagoskega dela prof. Jermana. Ker sem bil njegov student bi rad (seveda zelo subjektivno) dodal, da je njegova predstavljena slika kot pedagoga kar se da dalec od (meni dojete) resnice. Sam sem ga spoznal kot zelo vestnega in dobrega razlagatelja, ki se zelo vzivi v svoja predavanja, ki se zelo potrudi nazorno predstaviti predmet razprave, ob vsem tem pa je tudi zelo odprt za diskusije. Iz njegovega nastopa izzareva jasna zelja podati poslusateljem snov in jim omogociti razumevanje te snovi in nikakor ne jih pregoljufati, jim prodati svojo "meglo" ali pridobiti za svoj "kult".

Pri predmetu Evolucija in teoreticna biologija, ki sem ga pri njem poslusal, tako predstavi (med drugim) razlicne teorije razvoja zivih bitij (in se ne omejuje le na Darwinizem oziroma Neodarwinizem) in nastanka zivljenja (oboje tako kronolosko kot trenutno aktualne teorije). Res je, da bi to lahko bilo sporno predstavljeno, ce se predavatelj ne bi silno potrudil predstaviti za vse te teorije tako argumente kot protiargumente, ki tako prikazejo osnovno problematiko dolocene teorije. Ob tem tudi jasno pove, kaj od tega je njegovo podrocje raziskovanja in se od tega distancira (hkrati pa to omogoci tudi poslusalcem, da lahko upostevajo morebitno naklonjenost doloceni teoriji, ce jo navkljub vsemu pri njemu opazijo). Kot taksen se mi zdi predmet kljucen za splosno razgledanost studenta biologije, ki tako uspesno prikaze vecstranost znanstvenega raziskovanja in teorij ter tako se posebej poudarja razliko med znanstvenimi teorijami in dogmami (kjer je v prve dovoljeno dvomiti). Zato se mi zdi taksno (nepreverjeno) posplosevanje in argumentiranje nevredno Kvarkadabre.

Skratka, zal clanek, ki se prevec zateka k argumentaciji "Ad Hominem". Cisto bi zadostovalo, da bi predstavil trditve prof. Kononenka in znanstvene protiargumente za njih (mogoce tudi v vidu drugih raziskav, ki so spomin vode ovrgle). Glede na to, da se prof. Kononenko v intervjuju sklicuje tudi na delo prof. Jermana, je tudi analiza njegovega dela na mestu. Ampak brez posplosevanja te analize tudi na druga podrocja njegovega delovanja.

Mitar

Šund znanost: Informirani raziskovalci iz domačih logov
Prispeval/a: Anonymous dne06. maj 2008 13:33
moje izkušnje s kononenkotovo znanstveno metodo so nevzpodbudne:
s programom za analizo lastnosti slik smo na vajah za umetno inteligenco primerjali dve skupini slik (ne bom zdaj o tem, a je to primerno delo za vaje iz um. int.):
eno ki je bila direkt iz pipe, in eno ki je bila nekaj časa v nekem "energetskem kozarcu" ala, Revital bs. men se zdi da bi morali imeti vsaj še tretjo skupino slik, ki bi bila nekaj časa v navadnem kozarcu, če naj bi že kaj koristnega potegnili iz primerjave, tako pa se mi zdi samo, da je rabil neke "laboratorijske raziskave, ki so pokazale, da se voda v kozarcu spremeni".
mimogrede, voda je bila pri mojih vzorcih bistveno različna samo na lastnosti "barvitosti", karkoli lahko že iz tega podatka potegneš.

u, še en mimogrede: tale stran je must-see, če radi gledate, kakšnemu bs-u vse ljudje nasedamo: http://mlr-seni.si/
no, saj, mogoče pa je le res, da moč pozitivnega mišljenja bistveno pomaga (placebo efekt vsaj)... mar to pomeni, da je skepticizem slaba lastnost za evolucijsko preživetje?

lpj


Dodatne možnosti

 
  • Pošlji članek po e-pošti
  • Stran prijazna za tisk
  •