  Pri odkrivanju »pomembnih svetovnih osebnosti«, ki so krajše ali daljše
obdobje prebivale na območju današnje Slovenije, je dobro ohraniti trezno glavo.
Pred leti so se malo bolj razgledani poznavalci glasbene zgodovine samo
nasmihali, ko se je v javnosti začelo govoriti o skladatelju Hugu Wolfu kot o
»naše gore listu«, čeprav se je resda leta 1860 rodil v Slovenj Gradcu. Po drugi
strani pa še dandanes malokdo ve, da je fizik in filozof Ernst Mach, ki je
pomembno vplival na Alberta Einsteina, od »zgodnje mladosti živel in ustvarjal
svoja najboljša dela v mehki pokrajini lepih Dolenjskih gričev, le streljaj od
Novega mesta na domu svojih staršev pri Velikem Slatniku, kjer mu še danes na
vaškem pokopališču počivata oče in mati, z lepim epitafom hvaležnega sina svojih
prednikom« (Delo/Znanost, 21. 8. 1996). Menda so povezavo med Machom in
Dolenjsko vrsto let načrtno skrivali, saj je zaradi grobih kritik, ki jih je bil
deležen v delih tovariša Lenina, veljal za črno ovco med znanstveniki
socrealističnega sveta.
Navezava Avguština Hallersteina na Slovenijo gotovo ni bila samo bežna. Rodil
se je leta 1703 v Ljubljani in mladost preživel na družinskem Ravbarjevem gradu
v Mengšu. Oče je bil visok uradnih takratne kranjske oblasti, mati pa baronica.
Šolal se je na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in leta 1721 vstopil v jezuitski
red. Po nadaljnjem šolanju po raznih evropskih mestih, se mu je leta 1735
izpolnila mladostna želja, da bi postal misijonar na Kitajskem.
Kmalu po prihodu na daljni vzhod je postal član in nato predsednik kitajskega
matematičnega tribunala, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v
Pekingu. Opravil je veliko astronomskih raziskav, dosti je tudi potoval in zbral
podatke za kartiranje Mandžurije. Izboljšal je kitajski koledar, določil
koordinate Pekinga in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva.
Proučeval je tamkajšnjo kulturo, filozofijo in verovanje. Zaradi velikega ugleda
ter odličnega znanja kitajskega in portugalskega jezika je bil tudi uspešen
diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru. Poleg zasebnih pisem (tudi sorodnikom
na Kranjsko) in pisem redovnim jezuitskim skupnostim, je pošiljal strokovne
sestavke londonski Kraljevi družbi, Cesarskemu astronomskemu observatoriju na
Dunaju in akademiji v St. Peterburgu.
Čeprav Avguština Hallersteina nihče ne prišteva med najpomembnejše mislece v
zgodovini človeštva, je bil za Kitajce in Korejce zelo pomembna osebnost, saj
jim je prinesel zadnje dosežke evropske znanosti in tehnologije. Skoraj tri
desetletja je imel tudi najpomembnejšo znanstveno funkcijo med vsemi Evropejci
na pekinškem dvoru, njegove meritve in opazovanja pa so objavljali
najpomembnejši znanstveni časopisi v takratni Evropi.
Južničeva knjiga o Avguštinu Hallersteinu predstavlja zelo natančen pregled
življenja in dela velikega kitajskega astronoma. Napisana kot strokovna
zgodovinska razprava, kjer je vsak podatek podrobno dokumentiran z virom in
slikami. Zgodovinarjem bo takšna knjižica gotovo v veliko pomoč, povprečnega
bralca, ki ga zanima predvsem zgodba o Hallersteinovi zanimivi življenjski poti,
pa bo takšen strokoven in nič kaj lahkoten način pisanja morda manj pritegnil.
Stanislav Južnič: Hallerstein - Kitajski astronom iz Mengša,
Tehniška
založba Slovenije, 2003.
(Sašo Dolenc, kvarkadabra.net)
|
