časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  12. maj 2008 02:13  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- drugi
 
   


  Martin Heidegger: Bit in čas   
 
FilozofijaVprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na dan, da je določen horizont tega spraševanja, ki je dve tisočletji in pol opredeljeval veliko metafizično tradicijo, v dvajsetem stoletju doživel svoj iztek, da je bilo mogoče ugledati njegove meje in sestopiti v njegove spregledane temelje - nekaj, kar se ni zgodilo le skozi Heideggra, temveč na različnih ravneh skozi vrsto miselnih podvzetij.

"Vprašanje o smislu biti je najuniverzalnejše in najbolj prazno; v njem pa tiči hkrati možnost njegove lastne najostrejše oposameznitve glede na vsakokratno tubit." Pravi kraj, da se lotimo tega najbolj občega in praznega vprašanja, je tako tisto odlikovano bivajoče, ki smo vselej mi sami v naši "vselejmojosti". Od tod eksistencialna analitika tubiti, ki naj razkrije njena določila - njen temeljni ustroj kot biti-v-svetu, njeno bit kot "skrb", njeno tesnobo in bit k smrti, naposled dimenzijo časovnosti kot horizont razumevanja smisla biti. Bogastvo analiz eksistencialnih opredelitev tubiti po eni strani meri na kritiko tradiranih filozofskih pojmov (recimo na hitro subjekta, objekta, spoznanja, resnice ...) - nekaj, kar Heidegger poimenuje "destrukcija ontologije", kjer pa metafizika ni enostavno zabloda, temveč nujna epoha dojetja biti; po drugi strani pa jih preči ločnica med "neavtentičnimi" in "avtentičnimi", "samolastnimi" možnostmi bivanja tubiti, med njeno "zapadlostjo" in "razklenjenostjo". Horizont "razklenjenosti" je naposled čas, ki šele razpira bit - in tu se nemara najavlja Heideggrovo kasnejše "nadaljevanje" tega nedokončanega dela v zasuku k "Času in biti" in dimenziji dogodka, ki je, paradoksno, prav "razlastitev samolastnega".

Analize Biti in časa so ponujale veliko nastavkov, ki so jih na raznolike načine izrabili tokovi eksistencializma, hermenevtike, marksizma in strukturalizma. Nad njegovim delom pa je zatem obvisela težka hipoteka njegovega fatalnega angažiranja v fašizmu - tu pa nas nedvoumna kritika njegove nedvomne soudeleženosti nikakor ne sme odvezati od nadvse resnega spoprijema z njegovim delom. (Slovenski prevod Biti in časa je izšel 1997 pri Slovenski matici.)

Mladen Dolar
[ Ogledov: 1.183 ]  


Martin Heidegger: Bit in čas | 0 - št. komentarjev | Novi uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Kvarkadabra nima na komentarje obiskovalcev nobenega vpliva.


Dodatne možnosti

 
  • Pošlji članek po e-pošti
  • Stran prijazna za tisk
  •