časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  19. June 2013 20:03  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)   
 
Naslovka V sodelovanju Kvarkadabre in založbe Studia humanitatis je izšla knjiga:

Sašo Dolenc
DARWINOVA NEVARNA IDEJA
in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah

 

 

V knjigi je na 300 straneh zbranih 48 sestavkov o znanosti, ki so bili v letu 2006 objavljeni v rubriki »Bližnja srečanja tretje vrste« Delove tedenske priloge Polet in/ali na spletni strani Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti v rubriki Blog - Sašo. Sestavki so pravkar prejeli tudi priznanje Prometej znanosti za leto 2006.

Knjiga je razdeljena v poglavja:

  1. VESOLJE BREZ ROBA
  2. OSAMLJENI PLANET
  3. NARAVNA IN UMETNA ŽIVA BITJA
  4. GOVOREČA ŽIVAL
  5. KAJ SANJAJO STROJI?
  6. STVAR, KI MISLI
  7. MOLEKULE ŽIVLJENJA
  8. ČUDNI DELCI

cena knjige je 14,88 EUR
Knjigo lahko kupite s popustom za 13,39 EUR tudi preko spletne knjigarne Buča!
NOVO: celotno besedilo knjige preko Google Books!



 

ISBN-13 978-961-6262-80-4
(Na ogled tudi kazalo, indeks in odlomek: knjiga.pdf ter platnice.pdf)

»Knjiga pokriva vsa področja moderne znanosti na nevsiljiv, skorajda lahkoten način.«
akad. prof. dr. Boštjan Žekš

»Male zgodbe o velikih zgodbah ... v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.«
prof. dr. Mladen Dolar

S platnic knjige:

Dr. Sašo Dolenc je nedvomno med našimi najuspešnejšimi avtorji na področju poljudne znanosti, saj mu uspeva zapletene znanstvene dosežke razložiti širši javnosti na jasen in zanimiv način s tem, da ostane pri tej razlagi natančen in znanstven. Serija njegovih člankov je izredno pomembna, saj pokriva vsa področja moderne znanosti na nevsiljiv, skorajda lahkoten način, zato je prav, da jo imamo tudi v knjižni obliki. Na področju moderne poljudne znanosti smo v Sloveniji šibki, saj se naši znanstveniki v glavnem ne lotevajo takega dela, drugi pa niso usposobljeni zanj. Zato delo dr. Dolenca zasluži vso pohvalo in spoštovanje. (akad. prof. dr. Boštjan Žekš)

Ali znanost misli? Na to vprašanje je svojčas Heidegger odgovoril z odločnim ne. Zapisi o sodobni znanosti spod vešče roke Saše Dolenca, te male zgodbe o velikih zgodbah, nas hitro prepričajo o nasprotnem. Ne le, da znanost misli na stotero nepričakovanih načinov, njeni miselni izzivi in vpogledi so obenem neizčrpni vir vzpodbud in zabave. Jasna misel in prijazen slog naredita knjigo dostopno vsakomur: v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat. (prof. dr. Mladen Dolar)

 

Bukla 15, februar 2007
Intervju: Sašo Dolenc, urednik Kvarkadabre

Če je v Sloveniji v preteklih letih primanjkovalo mladih sil na področju kake veje publicistike, potem je bilo to na področju poljudnega leposlovja. Vrzel pa je v zadnjem času začel lepo zapolnjevati fizik in filozof Sašo Dolenc, ki je tako prek zbornikov v režiji spletnega časopisa Kvarkadabra kot tudi v okviru samostojnih projektov začel med ljudi sistematično širiti znanje o naravoslovnih vedah. V kratkem času sta izšli knjigi, povezani z njegovim imenom, zato smo se z njim o vsem skupaj tudi pogovorili in ga povprašali o njegovih prihodnjih načrtih.

Povezava na besedilo intervjuja na spletni strani revije Bukla!

 

revija Ampak, oktober 2007, str. 71

Kaj pa sploh je to – znanost? Ali se o tem govori?

Poljudna oziroma popularna znanost se je kot literarna zvrst v svetu že moč­no uveljavila in prav nobena redkost ni na seznamih najbolj branih knjig v ZDA ali Veliki Britaniji najti kakšnega izmed njenih bolj aktualnih naslovov. Slovenija, kot je nekako že v navadi, šepa v ozadju. Tako so se slovenski po­ljudnoznanstveni navdušenci prisiljeni zadovoljiti s tistimi nekaj srečnicami, ki jih je uspeh v tujini pripeljal tudi do slovenskih knjigarniških polic, in še manjšim številom (sicer precej kvalite­tnih) slovenskih prevodov. O poljudni znanosti izpod slovenskega peresa pa je tako ali tako utopično razmišljati. No, skorajda. Slabo luč na slovensko zane­marjanje (poljudne) znanosti mečejo ustvarjalci Kvarkadabre - časopisa za tolmačenje znanosti, ki na svoji spletni strani odpirajo znanstveno-filozofske debate, organizirajo poljudnoznan­stvena predavanja in skoraj vsako leto poskrbijo za kak nov knjižni izid. S tem se v zadnjem času odlikujejo kot edi­na skupina, ki se sistematično posveča popularizaciji znanosti v slovenskem prostoru. Lani je tako v avtorstvu Saša Dolenca, sicer odgovornega urednika Kvarkadabre, izšla Darwinova nevar­na ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah, zbirka kratkih poljudno-znanstvenih »zgodb«, v veči­ni napisanih za Delovo prilogo Polet in za spletne strani Kvarkadabre, za katere je avtor želel, da v knjižni obliki »zaživijo povsem na novo«.

Novo dimenzijo zgodb avtor doseže z njihovo povezanostjo v smiselno za­stavljena poglavja. S tem bralcu omo­goči ustvarjanje širše, bolj celostne podobe o temah, ki jih zgodbe odpi­rajo. Združene v osem poglavji tako pokrivajo področja astronomije. geo­logije, genetike, antropologije, teorije informacij, nevrologije, celične biologi­je in kvantne mehanike, med njimi pa se znajdejo tudi interpretacije raznih kvazidogodkov, ki so razburjali domi­šljijo javnosti v zadnjih letih, kot sta na primer nevarnost globalne epidemije gripe in odnos med vero (Cerkvijo) in znanostjo. V prvem poglavju je pred­stavljen nastanek vesolja in metode, ki jih znanstveniki uporabljajo, da bi ga lahko kar najbolje razumeli, drugo po­glavje obravnava Zemljo in človekov vpliv nanjo. Sprehod po čedalje manj­ših dimenzijah se nadaljuje s človeško fiziologijo, tehnološkimi dosežki in umom, v zadnjih dveh poglavjih pa je predstavljeno še najmanjše - geni in druge »molekule življenja« in za konec kvantni delci in principi kvantne me­hanike.

Že citat Alberta Einsteina na prvi strani - »Naredi vse najbolj preprosto, kot je le mogoče, vendar ne bolj preprosto.« - ter uvodna beseda nakazujeta, da bodo vse, sicer zelo zahtevne teme, v knjigi predstavljene na preprost in ši­rokemu krogu bralcev razumljiv način, tako da jih bosta lahko razumela tudi »minister za znanost ali stara teta s kmetov«. »Sodobna znanost ni nerazu­mljiva veščina,..., sodobne teorije lahko vsaj v osnovi razume vsakdo, če je le dovolj radoveden in so mu dognanja znanosti predstavljena s pomočjo do­brih prispodob, analogij in zanimivih zgodb«. Vzbujanje radovednosti (ali pa izvabljanje smeha) se v vsakem poglav­ju začne s primernim citatom iz Stopar­skega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa, le trenutek zatem pa je bralec že vržen v znanstveno zgodbo. Tu pri­de do izraza avtorjev dar za pripovedo­vanje - Dolenc pozornost bralca skozi zgodbo ohranja z mešanico jedrnatega znanstvenega poročanja in uglajenega retoričnega prepričevanja, dodatno pa ga pritegne z različnimi literarnimi pri­jemi (nagovori, ponovitve ...). A verjetno je za tekoče branje še najbolj pomemb­na hitra in kratka razlaga vsakega na novo vzpostavljenega pojma oziroma izraza, s katerim bralec morda še ni se­znanjen. Tako ima bralec ves čas obču­tek, da predstavljeno snov razume, in se lahko v celoti prepusti zanimivemu zgodovinskemu ozadju znanstvenih odkritij, razlagi trenutnih raziskav in napovedmi novih dogodkov.

Posebna kvaliteta Dolenčevih zgodb je vgradnja znanosti v vsakdanje življe­nje - po avtorjevem mnenju je imela namreč znanost skozi našo zgodovino zelo pozitivno vlogo pri razvoju člo­veštva, vendar je ob tem vedno znova rušila ustaljena prepričanja in poglede na svet. Njena vloga se do danes ni niti najmanj spremenila, še vedno pelje svet naprej in še vedno prihaja ob tem do trkov med znanostjo in trenutnim sta­njem duha. Te misli avtor najlepše pri­kaže v zadnjih zgodbah poglavja »Go­voreča žival«, kjer se ukvarja z vpraša­nji globalizacije in religije kot nosilcem svetovne konzervativne misli. Tu pride močno do izraza tudi avtorjeva široka izobrazba (diploma iz fizike, doktorat iz filozofije), ki mu omogoča, da se v borbi med religijo in znanostjo postavi na stran slednje, in to brez uporabe sta­lišč »fundamentalnega ateizma«, ki jih očita enemu izmed današnjih glavnih borcev proti religiji, Richardu Dawkin­su. A subjektivni pogledi avtorja so v zgodbah na žalost razmeroma redki. Razen očitnega pozitivnega odnosa do znanosti kot želje po odkrivanju nove­ga, se nam avtorjeva osebna mnenja v zgodbah le stežka razkrijejo, s tem pa sporočilna vrednost knjige nekoliko iz­gubi na svoji prepričljivosti. Ob tem se vsekakor pojavi tudi vprašanje, komu je knjiga namenjena in ali je knjiga pri­meren medij za zbirko poljudnoznan­stvenih prispevkov. Vsekakor je vsebi­na napisana dovolj preprosto za »teto s kmetov«, vendar to ne pomeni nujno tudi dovolj zanimivo. Z znanostjo slab­še seznanjeni bralci bodo v njej pogre­šali nebesedne oblike komunikacije, kot so npr. lepe slike, brez katerih je predvsem »razvajenim» mlajšim gene­racijam kakršnokoli temo težko pred­staviti kot zanimivo. Po drugi strani bodo bolj zahtevni bralci bržkone za­znali manko znanosti, saj se v želji, da bi obdržal čim širši krog bralcev, avtor bolj poglobljeni obravnavi znanstve­nih tematik raje odpove.

Vsekakor pa je Darwinova nevarna ideja (..) zanimiva in prepotrebna no­vost v slovenskem literarnem prosto­ru, ki prihajajočim generacijam bral­cev poljudne znanosti na dostopen in pregleden način odpira svet znanosti, hkrati pa pritegne tudi »stare znanstve­ne mačke«, ki, ne glede na širino svoje­ga znanstvenega zanimanja, v množici aktualnih tem gotovo najdejo tudi kaj novega, morda duhovito zgodbo o zvi­tih programerjih in človeški naivnosti: »Ko se robot znajde pred nalogo, ki je sam ne zna rešiti, jo preprosto skopira na svojo spletno stran, kjer za njeno rešitev ponudi nagrado. V tem kon­kretnem primeru je bil nagrada za re­šitev naloge dostop do pornografskih fotografij. ... Robot nato rešitev, do ka­tere sam ni znal priti, hitro prenese na izvorno stran in tako drugega robota vratarja prepriča, da je človek, in ta ga spusti naprej.«

(Anže Županič, mladi raziskovalec v Laboratoriju za biokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.)

[ Ogledov: 19.418.  Objavljeno: 12/06/06. ]  


Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga) | 13 komentarjev. | Nov uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 09. July 2009 11:32

Knjiga s tem naslovom že obstaja -> http://en.wikipedia.org/wiki/Darwin's_Dangerous_Idea ! Sicer ne v slovenščini ampak vseeno; če bi naslov originala prevedli v slovenščino, bi bil le ta enak naslovu te knjige, kar utegne biti problematično, če bi se to kdaj dejansko uresničilo. Prav tako pa je to lahko problematično, ker zlahka pride do nepotrebnih zamenjav in zmed pri sklicevanjih na eno in drugo knjigo in morda še pri morebitnih pravnih posledicah.

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 10. July 2009 08:51

Mislim, da z naslovi ne bi smelo biti težav, saj se Kvarkadabrin "DARWINOVA NEVARNA IDEJA in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah" razlikuje od navedenega, zato ni bojazni, da bi deli zamenjevali (sicer pa poleg kompletnih naslovov dosledna sklicevanja tako in tako navajajo še avtorje, založbo in leto izida).

shrink

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 13. February 2011 06:45

 

Z veseljem sem prebirala knjigo, ko pa sem prispela do naslova "Eni več kot drugi", sem bila neprijetno presenečena. V tem razdelku podajate teorijo Diamonda, ki zagovarja evropocentrično stališče, da se človeška družba razvija le na en način, torej tako kot evropejci, in da so družbe, ki niso iznašle pušk "zaostale v razvoju. Kot sociologinja sem poslušala tudi predavanja  iz antropologije, kjer so me naučili, da je tak način razmišljanja preprosto rečeno ideološki. Mnogi ugledni antropologi, med njimi tudi Levi Strauss, so o zablodah evropocentrizma veliko pisali. Res pa je, da je tak način razmišljanja utemeljeval in legitimiral genocid nad domorodci, ki niso kaj drugega kot divjaki,Pišete tudi o tem, da v Afriki ne poznajo udomačitve domačih živali, oz. so to le psi mačke, kokoši in morski prašički in sprašujem se ali gre za šalo."Edina zunaj Evrazije udomačena večja žival je južno ameriška lama" Razumem, da to napiše Američan, ki kot vemo ni najboljši v geografiji, prepričana pa sem da ste vi  pri geografiji tako v osnovni kot v srednji šoli spoznali ljudstva Afrike, ki jim je živinoreja (govedo) glavna gospodarska panoga.

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 13. February 2011 23:13

Komentar na:

Pišete tudi o tem, da v Afriki ne poznajo udomačitve domačih živali, oz. so to le psi mačke, kokoši in morski prašički in sprašujem se ali gre za šalo. "Edina zunaj Evrazije udomačena večja žival je južno ameriška lama" Razumem, da to napiše Američan, ki kot vemo ni najboljši v geografiji, prepričana pa sem da ste vi  pri geografiji tako v osnovni kot v srednji šoli spoznali ljudstva Afrike, ki jim je živinoreja (govedo) glavna gospodarska panoga.

Totalno napačno razumljeno. Naj citiram celoten odstavek iz knjige, str. 148:

"Diamond našteje zgolj štirinajst velikih živali, ki jih je človek udomačil in uporabljal za prehrano in poljedelska opravila. Vseh pet najpomembnejših (krava, konj, ovca, koza in prašič) izvira z območja Evrazije. Edina zunaj Evrazije udomačena večja žival je južnoameriška lama. Čeprav  je v Afriki živelo zelo veliko živalskih vrst, poskusi popolne udomačitve niso uspeli pri nobeni. Psi, mačke, kokoši in morski prašički so bili ves čas sicer koristne domače živali, vendar zaradi svoje majhnosti niso prinesli ljudstvom pomembnejšega tehnološkega napredka."

Jasno je napisano, da krava, konj, ovca, koza in prašič izvirajo z območja Evrazije (niso torej avtohtone afriške živali), iz česar pa ni moč potegniti sklepa, da v Afriki ne poznajo reje neavtohtonih živali. Z drugi besedami: v Afriki krave, konja, ovce, koze in prašiča niso poznali, dokler jih niso pripeljali Evroazijci. Za v bodoče priporočam bolj natančno branje in izogibanje dajanja napačnih sklepov.

shrink

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 14. February 2011 05:09

 

 

Votlorogi (znanstveno ime Bovidae) so največja, najpestrejša in za človeka najpomembnejša skupina parkljarjev. Poseljujejo Severno Ameriko, Evrazijo in Afriko. Udomačene (govedo, koze, ovce) pa je človek raznesel po vsem svetu. Na severu sežejo do skrajnih severnih meja tundre, na jugu pa žive v tropskem deževnem gozdu.

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 14. February 2011 05:22

Najzgodnejše udomačene živali Vrsta Čas Kraj Domači pes (Canis lupus familiaris) 15.000 pr. n. št. [2] Vzhodna Azija Domača ovca (Ovis aries) 9-11.000 pr. n. št.[3][4] Jugozahodna Azija Domača koza (Capra aegagrus hircus) 10.000 pr. n. št.[5] Iran Domači prašič (Sus scrofa domestica) 9.000 pr. n. št.[6] Bližnji vzhod, Kitajska Domače govedo (Bos taurus) 8.000 pr. n. št.[7][8] Indijska podcelina, Bližnji vzhod in Podsaharska Afrika Domača mačka (Felis silvestris catus) 7.500 pr. n. št.[9] Bližnji vzhod Domača kokoš (Gallus gallus) 6.000 pr. n. št.[10] Indijska podcelina in Jugovzhodna Azija Morski prašiček (Cavia porcellus) 5.000 pr. n. št.[11] Peru Osel (Equus Asinus) 5.000 pr. n. št.[12][13] Egipt Vodni bivol (Bubalus bubalis) 4.000 pr. n. št. Indija, Kitajska Domači konj (Equus caballus) 4.000 pr. n. št.[14] Srednja Azija Enogrba kamela (Camelus dromedarius) 4.000 pr. n. št. Arabski polotok Lama (Lama glama) 3.500 pr. n. št. Peru Sviloprejka (Bombyx mori) 3.000 pr. n. št. Kitajska Domači golob (Columba livia) 3.000 pr. n. št. Sredozemlje Domača gos 3.000 pr. n. št.[15] Egipt Dvogrba kamela (Camelus bactrianus) 2.500 pr. n. št. Srednja Azija Jak (Bos grunniens) 2.500 pr. n. št. Tibet Banteng (Bos javanicus) Neznano Jugovzhodna Azija, Java Gayal (Bos gaurus frontalis) Neznano Jugovzhodna Azija Poljski zajec (Lepus europaeus) 1.600 pr. n. št. Evropa Alpaka (Vicugna pacos) 1.500 pr. n. št. Peru Podlasica (Mustela putorius furo) 1.500 pr. n. št. Evropa Domača raca 1.000 pr. n. št. Kitajska Moškatna bleščavka (Cairina moschata) Neznano Južna Amerika Krap koi (Cyprinus carpio) Neznano Vzhodna Azija Puran 500 pr. n. št. Mehika Zlata ribica Neznano Kitajska

[uredi] Viri

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 14. February 2011 20:21

Te navedbe v ničemer ne nasprotujejo zapisanemu v knjigi, da konj, ovca, koza in prašič izhajajo (so bili udomačeni) v Evraziji. Kar se tiče krave/goveda (Bos Taurus), ta tudi po vsej verjetnosti izhaja iz vzhodne Evrope in zahodne Azije:

"As reported by Feldhammer (1999) the domestication of cattle most likely occurred approximately 8000 years ago at sites in eastern Europe and western Asia. It is believed that modern cattle arose from a species of giant wild oxen called an auroch (Bos primigenius), which stood 6 ft at the shoulder. Through selective breeding early farmers were able to alter the characteristics of the auroch and create various breeds which better suited their needs and were easier to control."

http://www.uwsp.edu/biology/facilities/vertebrates/Mammals%20of%20Wisconsin/Bos%20taurus/Bos%20taurus%20page.htm

Da je sedaj govedo razširjeno po celem svetu, to z udomačitvijo nima nobene vloge. Zato ponavljam: Za v bodoče priporočam bolj natančno branje in izogibanje dajanja napačnih sklepov.

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 15. February 2011 03:55

Torej natančnost je potrebna, govedo so v posaharski Afriki udomačili 8000 pr.n.št., da ne omenjam Egipta. Dvomim, da so govedo v podsaharsko Afriko 8000pr n. št. pripeljali razviti Evropejci.

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 15. February 2011 04:26

 

ZAČETKI in ZGODOVINA v povezavi z MITOLOGIJO

V začetku je Bog ustvaril Masaje. Nato je ustvaril živino, da bi z njo živeli. Po božanskem pravu je vsa živina na Zemlji v last Masajev, zato jemaja živine od drugih plemen sploh ne razumejo kot krajo, pač pa zgolj upoštevanje božje volje. Legenda pravi, da so Masaji vse do sušnega obdobja živeli skupaj v velikem kraterju s strmimi brežinami, sredi prostrane puščave. V skupnosti, ki ni bila razdeljena tako kot danes so govorili en jezik, imenovan olmaa. Njihovo srečo je prekinila suša, ki je povzročila lakoto, bolezen in umiranje. Sklenili so, da se z dna kraterja pomaknejo na obsežno in rodovitno zeljo okoliških hribov. Vendar pa se je tukaj pojavil problem! Kako priti iz kraterja? Po dolgem posvetovanju so začeli z gradnjo velikega mostu, ki bi povezoval dolino z brežino kraterja. Ko pa so se družine s svojo živino povzpenjale, se je most nenadoma zrušil. Tisti, ki so bili na njem so padli nazaj v krater, kjer je še več ostalih čakalo na izhod. Ti, ki so ostali, so bili poimenovani Masaji. Sredi 17. stoletja so se ustalili v VZ Afriki in osvojili še nekatera okoliška plemena. Zaradi prisvajanja njihovega ozemlja britanskim kolonialistom, so se na vse pretege bojevali tudi proti njim. To pa jih je le še bolj oslabilo in prineslo lakoto ter mnoge smrtonosne bolezni, kar je pomenilo le še en plus več na stran Angležev. Ti so jih premestili v rezervate, ki so bili za njihovo preživetje le še manj ustrezni. Čeprav so kasneje postali neodvisni (lahko so se vrnili domov, začnejo s poljedelstvom, postanejo ustaljeni), jih je večina ostala na območjih Velikega jarka v Keniji in na njeni meji z Tanzanijo. Na tem območju, velikem 100 000 kvadratnih milj, imenovanem tudi Maasailand, danes živi samo v Keniji 350-500 000 Masajev, medtem ko je njihovo število v Tanzaniji neznano. Prav evropski kolonialisti in raziskovalci pa so prvi opisali navade in posebnosti tega afriškega plemena, ki je svojo preteklost ohranilo le z ustnim izročilom.


 

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 15. February 2011 05:05

 

Najzgodnejši prebivalci zahodne Afrike so bili predvidoma sorodni Pigmejcem ter prišli tjakaj približno 12.000 let pr. n. št. Kakih 5000 let pr. n. št. so se ti ljudje razvili v poljedelsko družbo, ki je med drugim udomačila živino. Velik porast poljedelstva se je zgodil po dodelavi železnih kmetijskih pripomočkov okoli leta 400 pr. n. št., s tem pa so nastale tudi prve mestne države.

Udomačitev kamele je omogočila potovanja čez Saharo ter kulturni in trgovski stik s sredozemskimi ljudstvi, npr. Kartažani in Berberi. Zahodnoafriške kulture so izvažale zlato, bombažne tkanine, železen nakit in usnjene izdelke, uvažale pa sol, konje in tekstil.

[uredi] Prvi imperiji

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 15. February 2011 14:15

Vir, ki sem ga navedel, za izvor udomačenega goveda ne omenja Afrike, zato je tvoj pomislek o natančnosti brezpredmeten.

shrink

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 18. February 2011 05:01

Zapis-.Edina večja zunaj Evrazije udomačena žival je lama-je  napačna. Ne moremo vendar trditi, da je kamela manjša od morskega prašička. 

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah (knjiga)
Prispeval/a: Anonymous dne 18. February 2011 18:19

Kamela je bila tudi udomačena v Evraziji (jug Arabskega polotoka):

"Dromedaries were probably domesticated in coastal settlements along the southern Arabian peninsula somewhere between 3000 and 2500 BC. The earliest reference to camels in Arabia is the Sihi mandible, a camelid bone direct dated to ca 7100-7200 cal BC, or about 8200 RCYBP. Sihi is a Neolithic coastal site in Yemen, and the bone is probably a wild dromedary. The earliest camels in Africa are from Qasr Ibrim, Nubia, 9th century BC."

http://archaeology.about.com/od/cterms/g/camels.htm

zato je tvoja pripomba spet brezpredmetna.

shrink



Dodatne možnosti

 
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  •  

    |