 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
Trenutno na strani |
|
|
| |
Gostje: 10
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Tajno srečanje najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta |
  |
  Novembra 1676 sta se v Haagu na Nizozemskem skrivno srečala ključna evropska misleca tistega časa. Gottfried Wilhelm Leibniz je veljal za vzpenjajočo se zvezdo evropske znanosti in filozofije. Pravkar je neodvisno od Isaaca Newtona iznašel infinitezimalni račun, ki je postal temelj moderne matematike. Denar si je sicer služil kot diplomat in dvorni svetovalec, v prostem času pa je pisal odmevne filozofske, matematične in naravoslovne razprave.
|
|
| Beri dalje (1.234 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.065 ] |
|
| Veliki podatki - nova paradigma vednosti |
|
 Newyorški pravnik Mike Flowers je v začetku svoje poklicne poti preizkusil več različnih služb, med drugim tudi na tožilstvu in med odvetniki, a mu nikakor ni uspelo najti poklica, s katerim bi bil resnično zadovoljen. V iskanju novega in zanimivega se je tako pridružil skupini pravnih strokovnjakov, ki so v Iraku sodelovali pri izvedbi sojenja Sadamu Huseinu.
|
|
| Beri dalje (1.883 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.139. Objavljeno: 04/25/13. ] |
|
| Izdajalskih osem gre na svoje |
|
 Junija 1957 se je v luksuznem hotelu Clift v San Franciscu tajno sestalo osem nadarjenih mladih znanstvenikov. Pred približno letom in pol so se z družinami preselili na zahodno obalo ZDA, da bi delali v razvojnem laboratoriju podjetja, ki ga je ustanovil izumitelj tranzistorja William Shockley. Kljub začetnemu navdušenju s svojim novim delodajalcem niso bili zadovoljni. Postajal je namreč vse bolj avtoritaren, kar je mlade genialne znanstvenike, polne lastnih zamisli, zelo motilo, zato so se odločili, da ga zapustijo in ustanovijo lastno podjetje, ki ga bo vodil njihov kolega, takrat 29-letni Robert Noyce.
|
|
| Beri dalje (1.223 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.197. Objavljeno: 04/08/13. ] |
|
| Čudnost kvantnih delcev |
|
 Leta 1924 je mladi francoski doktorski študent fizike mentorju v pregled oddal osnutek disertacije, v kateri je predstavil idejo, ki je že kmalu zatem povsem spremenila naše razumevanje sveta. Louis de Broglie, kot je bilo študentu ime, je v svojem doktoratu predlagal, da temeljnih gradnikov materije ne bi obravnavali le kot delce, ampak tudi kot valovanje.
|
|
| Beri dalje (1.255 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.420. Objavljeno: 03/18/13. ] |
|
| Ko so bili računalniki še ljudje |
|
 Pred iznajdbo modernih elektronskih naprav, ki jim danes pravimo računalniki, je imela angleška beseda computer dolga leta povsem drugačen pomen. Z njo niso označevali strojev, ki bi znali računati, ampak prave ljudi iz mesa in krvi, ki so opravljali podobna dela, kot jih danes izvajajo digitalni računalniki. Beseda »računalnik« je pred sredino 20. stoletja označevala človeka, čigar služba je bila, da je računal. Največkrat je šlo za inteligentna in izobražena mlada dekleta, ki žal niso mogla oziroma smela razvijati lastnih raziskovalnih karier, zato so se pogosto zaposlile kot »računalniki« v laboratorijih, na inštitutih in uradih.
|
|
| Beri dalje (1.111 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.539. Objavljeno: 02/04/13. ] |
|
| Matematika spodnjega perila |
|
 Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v ZDA, v svoji zadnji knjigi The Signal and the Noise: Why Most Predictions Fail but Some Don't (Penguin, 2012) analizira najrazličnejše oblike napovedovanja prihodnosti na osnovi zbranih podatkov. Kot pravi, imamo danes na voljo zelo veliko informacij, iz katerih lahko izhajamo, a se razmerje med tem, kar dejansko vemo, in tem, kar le mislimo, da vemo, vseeno povečuje. Zanesljivost napovedi, še posebej na področjih, ki obravnavajo odločanje ljudi, mnogokrat ni tako dobra, kot se nam morda zdi.
|
|
| Beri dalje (1.192 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.023. Objavljeno: 01/07/13. ] |
|
| Tri faze upora |
|
 Po celodnevnem delu v veleblagovnici se je dvainštiridesetletna prodajalka Rosa Parks iz Montgomeryja v Alabami odpravila domov. Kot običajno je počakala na mestni avtobus, pri vozniku plačala deset centov za karto in se ozrla po avtobusu za praznim sedežem, kamor bi se usedla, saj je bila zelo utrujena. Bil je 1. december 1955, nekaj čez šesto uro zvečer, in nihče še ni vedel, da bodo dogodki v naslednjih minutah prav na tem avtobusu povsem spremenili podobo Amerike.
|
|
| Beri dalje (1.171 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.366. Objavljeno: 12/17/12. ] |
|
| Kako računati in meriti tveganja? |
|
 Intuitivno se ljudje ne odzivamo najbolje na napovedi zgolj verjetnih dogodkov. Naši možgani so namreč, vsaj v svojem intuitivnem delu, še vedno prilagojeni na preživetje v naravi, kjer so nevarnosti bistveno bolj neposredne in predvsem drugačne, kot jih najdemo v današnjem vsakdanjiku.
|
|
| Beri dalje (1.343 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.696. Objavljeno: 11/26/12. ] |
|
| Popotovanje v središče interneta |
|
 Internet je nedvomno ena najpomembnejših tehnoloških iznajdb, kar smo jim bili priča zadnja desetletja, saj je povsem na novo opredelil metode, kako prenašamo, iščemo in urejamo informacije. S pojavom interneta se je preoblikoval tudi klasičen odnos med aktivnim tvorcem vsebin in pasivnim sprejemnikom oziroma uporabnikom. Ena izmed temeljnih lastnosti interneta je namreč, da nihče, ki ga uporablja, ni več zgolj pasiven opazovalec, kot je bil nekoč bralec knjige ali časopisa, ampak vsakdo hkrati s klikanjem, prebiranjem, gledanjem in komentiranjem internetnih vsebin sproti tudi ureja množico podatkov, tako da so nam vsem hitreje in lažje dostopni.
|
|
| Beri dalje (1.199 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.697. Objavljeno: 11/05/12. ] |
|
| Enačba, zaradi katere je skoraj propadel kapitalizem |
|
 V kapitalističnem ekonomskem sistemu velja pravilo, da se je pri investiranju treba sprijazniti tudi s tveganji, če hočeš zaslužiti. Pri poslovnih odločitvah moramo vselej upoštevati možnost, da se investicija morda ne bo povrnila. Ponavadi drži načelo, da bolj ko si pripravljen tvegati, večje potencialne dobičke si lahko obetaš. Seveda pa moraš biti hkrati pripravljen tudi na izgube, če se posel ne izide tako, kot je bilo načrtovano.
|
|
| Beri dalje (1.170 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.071. Objavljeno: 10/08/12. ] |
|
| Kako ustvarjati in spreminjati navade |
|
 Večino mesa, ki so ga med drugo svetovno vojno pridelali na farmah, so iz ZDA poslali na fronto vojakom, ki so se bojevali v Evropi in na Pacifiku. Doma je zato kvalitetnega svežega mesa primanjkovalo in državne uradnike, ki so bili odgovorni za kakovost prehrane državljanov, je začelo skrbeti, da bo pomanjkanje beljakovin sčasoma vplivalo tudi na zdravje ljudi.
|
|
| Beri dalje (1.233 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.456. Objavljeno: 09/24/12. ] |
|
| Enigma Oskarjev |
|
 Sliši se nenavadno, a ne gre za pomoto. Leta 2001 je v reviji Annals of Internal Medicine izšel članek, v katerem sta avtorja opisala pojav, ki se ga je prijelo ime »efekt oskarjev«. S statistično analizo sta pokazala, da živijo dobitniki oskarjev v povprečju štiri leta dlje kot njihovi igralski kolegi, ki so bili za to prestižno nagrado le nominirani.
|
|
| Beri dalje (1.214 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.631. Objavljeno: 09/10/12. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Zadnje objave (forum) |
|
|
Odpiram...
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"O, dragi Kepler, kako si želim, da bi se skupaj smejala! Tukaj v Padovi glavni profesor filozofije nikakor noče pogledati skozi moj teleskop v Luno in planete, čeprav sem ga že večkrat vztrajno prosil. Zakaj te ni tu? Kako bi se smejala tej veličastni neumnosti! Ko bi le slišal profesorja filozofije v Pisi, kako se je pred nadvojvodo trudil z logičnimi argumenti, kot da bi hotel z magičnimi besedami odčarati nove planete z neba."
Galileo Galilei v pismu Keplerju
|
|
|
|
|
