časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  29. julij 2010 20:28  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Trenutno na strani  
  Gostje: 15
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   



Astronomska slika dneva

Zgodbe iz znanostiZgodbe iz znanosti
- Zakaj človeštvo napreduje?
- Zadnji pravi učenjak, ki mu znanost pomeni vse?
- Mož, ki je stehtal Zemljo in odkril vodik
- Ali nagrajevanje zavira inovativnost?
- Kako je nastajal internet
- Biologija strahu
- Kako deluje spomin?
- Politični možgani: Spopad čustev, ne idej
- Znanstveniki, ki so postali milijonarji
- Kaos in metuljev pojav
--> -->

Drugi novejši sestavki:
- Kjoto in Kopenhagen za začetnike
- Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko?
- Priprava mila doma
- Dosežki znanosti v letu 2008

  PredavanjaKvarkadabrina predavanja (video)
- Janez Sketelj: Odziv človeka na stres – podpora življenju ali vir bolezni?
- Matjaž Kuntner: Evolucijske oboroževalne tekme pajkov velikanov
--> -->

Šund znanostŠund znanost
- Šund znanost: Revolucija v fiziki?
- IgNobelove nagrade - leto 2009
--> -->

Zanimive knjigeKvarkadabra bere
- Cyburbia: The Dangerous Idea That's Changing How We Live and Who We are
- The Philosophical Baby: What Children's Minds Tell Us About Truth, Love, and the Meaning of Life
--> -->

FokusKvarkadabrin fokus
- Kvarkadabrin fokus: Supertovarna okusa
- Kvarkadabrin fokus: raziskovanje sodelovanja med ljudmi
--> -->

Gostujoče peroGostujoče pero
- Gensko spremenjene naprave in tekomovanje iGEM 2007
- Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)
--> -->

  Zakaj človeštvo napreduje? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiTasmanija je velik otok južno od Avstralije, za katerega lahko brez slabe vesti rečemo, da se nahaja nekje na koncu sveta. Ljudje so ga naselili že vsaj pred 35.000 leti, ko je bil še po kopnem povezan s celino. Pred približno 10.000 leti pa se je gladina morja dvignila in polotok je postal otok, ki ga je od Avstralije ločil več kot 200 kilometrov širok pas morja. Ocenjujejo, da je po koncu zadnje ledene dobe na Tasmaniji ostalo ujetih približno 5000 aboriginov, ki so razdeljeni na devet plemen živeli povsem osamljeno brez kakršnegakoli stika s kulturami, ki so naseljevale Avstralijo, dokler ni leta 1642 otoka ponovno odkril nizozemski pomorščak Abel Tasman. Ker so bili Tasmanci neodporni proti evropskim boleznim, prišlo pa je tudi do spopadov z evropskimi prišleki, se je že tako majhno število staroselcev hitro zdesetkalo. Zadnja Tasmanka naj bi umrla leta 1876, skupaj z njo pa tudi jeziki, ki so jih nekoč govorili na tem otoku.
Beri dalje (1.063 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 295 ]  

  Šund znanost: Revolucija v fiziki? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Šund znanost

Kot vse kaže zgodba v slovenski različici izvira s strani na MoškiSvet.com, medtem ko je strnjen povzetek najti tudi na matični strani 24ur.com. Še posebej slednji sestavek je pravi biser, ki iz daljše različice izbriše še tiste redke pravilne trditve. Da izdelek slučajno ne izgine v internetni vakuum, bom spodaj citiral celotni sestavek (saj tako ali tako ni daljši od odstavka v normalnem članku). A predno se lotim 24ur-ne zabave, naj razjasnim o čem sploh gre - tokrat zares.

Beri dalje (624 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 816.  Objavljeno: 12. 07. 2010. ]  

  Zadnji pravi učenjak, ki mu znanost pomeni vse? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiRuski matematik Grigorij "Griša" Perelman je nedvomno heroj sodobne znanosti. Tega statusa mu ne pripisujejo zgolj zaradi vrhunskih dosežkov na področju topologije in popolne predanosti znanosti, ampak tudi zaradi odkritega in doslednega zavračanja sistema organizacije raziskovalnega dela, kot se je vzpostavilo v zadnjih desetletjih povsod po svetu. Raziskovalci medsebojno zgolj še tekmujejo, kdo bo objavil več člankov in pridobil več citatov, kar Griša prezira iz dna duše, zato dosledno zavrača vsa priznanja, ki mu jih podeljuje takšna "znanstvena skupnost". Pred nekaj tedni je dokončno zavrnil tudi milijon dolarjev nagrade, ki mu jo je za dokaz Poincaréjeve domneve (v resnici gre zdaj že za teorem in ne več le za domnevo) podelil Clay Mathematics Institute.
Beri dalje (1.166 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 642.  Objavljeno: 11. 07. 2010. ]  

  Mož, ki je stehtal Zemljo in odkril vodik Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiMalokrat v zgodovini se je zgodilo, da bi bil eden izmed najbogatejših ljudi hkrati tudi eden najboljših učenjakov. Anglež Henry Cavendish je konec osemnajstega stoletja veljal za vrhunskega eksperimentalnega znanstvenika. Postavil je zelo visoke standarde meritev, ki jih še dolgo zatem niso zmogli preseči. Hkrati pa je kmalu po koncu študija podedoval ogromno bogastvo, ki ga je naredilo za enega najbogatejših Britancev.
Beri dalje (1.159 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 513.  Objavljeno: 05. 07. 2010. ]  

  Ali nagrajevanje zavira inovativnost? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKmalu po drugi svetovni vojni je ameriški raziskovalec Harry Harlow prišel na sled pomembnim spoznanjem o naravi motivacije pri kreativnih nalogah, a se za njegova spoznanja žal vrsto let nihče ni zmenil. Harlow je na University of Wisconsin ustanovil enega prvih laboratorijev za preučevanje obnašanja primatov in leta 1949 izvedel poskus, pri katerem so se opice učile razreševati preprost mehanski problem. Razdelil jim je mehanske igrače, pri katerih so morale v posebnem zaporedju izvleči zatič, da se je na igrači odprla zapora.
Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 998.  Objavljeno: 31. 05. 2010. ]  

  Janez Sketelj: Odziv človeka na stres – podpora življenju ali vir bolezni? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v sredo 12. 5. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Okolje pogosto ogroža celovitost ali življenje živih bitij, kar imenujemo stres. Živa bitja so v evoluciji razvila učinkovit obrambni odziv na kratkotrajen stres, s čimer so se povečale možnosti za njihovo preživetje. Dolgotrajen (kronični) stres, ki je razmeroma pogost v razviti človeški družbi, pa lahko sam po sebi postane vir bolezni in je zato pomemben dejavnik pri nekaterih pogostih boleznih naše civilizacije.

Akad.prof.dr. Janez Sketelj, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

0 komentarjev.
[ Ogledov: 886.  Objavljeno: 04. 05. 2010. ]  

  Kako je nastajal internet Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVlade industrijskega sveta, vi utrujeni velikani iz mesa in jekla, prihajam iz kiberprostora, novega domovanja misli. Vas, ki ste iz preteklosti, v imenu prihodnosti prosim, da nas pustite pri miru. Med nami niste dobrodošli. Tu, kjer se zbiramo, nimate suverenosti. /... / Vaši pravni pojmi lastnine, izražanja, identitete in gibanja za nas ne veljajo. Temeljijo na fizični materiji, a pri nas ni ničesar materialnega."
Beri dalje (1.138 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.049.  Objavljeno: 03. 05. 2010. ]  

  Matjaž Kuntner: Evolucijske oboroževalne tekme pajkov velikanov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v sredo 21. 4. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

V predavanju bom predstavil tropske pajke iz družine Nephilidae, ki so znani po svojem ekstremnem spolnem dimorfizmu in velikanskih mrežah. V desetletnih raziskavah sem našel in opisal nekaj novih vrst pajkov, med katerimi je tudi največji pajek mrežar imenovan Nephila komaci. Najnovejše raziskave pajkov nefilidov kažejo na koevolucijo kompleksnosti morfologij in vedenj med spoloma. Ko se razvije evolucijska novost pri enem spolu, se pri drugem razvije protiprilagoditev. Skozi takšno spolno antagonistično koevolucijo velikanske samice stremijo po poligamiji, drobni samčki pa poskušajo s prisilno monopolizacijo samic. Razvoj vrst, ki se odraža v bizarnih spolnih ritualih, lahko torej opišemo kot svojevrstno oboroževalno tekmo.

Beri dalje (6 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 806.  Objavljeno: 13. 04. 2010. ]  

  Maja Bresjanac: Prionska PET-detektivka - razvoj zgodnjih diagnostičnih postopkov za prionske bolezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v ponedeljek 12. 4. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Prionske bolezni so neogibno smrtne degenerativne bolezni živčevja. Zaenkrat še ni zdravila zanje, saj jih lahko zanesljivo prepoznamo šele po smrti. Obenem prionske bolezni predstavljajo majhno, a prepoznano epidemiološko tveganje pri presajanju tkiv in organov in pri transfuziji krvi. Predavanje bo na kratko povzelo prizadevanja za razvoj zanesljive zgodnje za življenjske prepoznave prionskih bolezni. 

Beri dalje (70 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 718.  Objavljeno: 28. 03. 2010. ]  

  Biologija strahu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo je švicarski psiholog in nevrolog Édouard Claparede pred približno stotimi leti zdravil pacientko, ki je imela hudo obliko amnezije, saj ni mogla tvoriti novih spominov, je slučajno prišel na sled pomembni ugotovitvi o delovanju človeških možganov. Pacientki se je moral vsak dan znova predstaviti, ker si zaradi bolezni njunih zaporednih srečanj ni zapomnila in ji je bil njegov obraz vedno znova tuj. Nekoč pa se je odločil, da bo v svojo roko skril risalni žebljiček, ki bo pacientko ob rokovanju zbodel, tako da se bo prestrašila. Pričakoval je, da jo bo naslednji dan lahko spet zbodel, saj se njunega srečanja dan prej ne bo spominjala. A se je zmotil. Pacientka ga, podobno kot že mnogokrat prej, ob njunem ponovnem srečanju ni prepoznala, roke pa mu vseeno ni hotela dati, čeprav ni znala povsem pojasniti, česa jo je strah.
Beri dalje (1.099 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 1.642.  Objavljeno: 21. 03. 2010. ]  

  Kvarkadabrin fokus: Supertovarna okusa Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Fokus

V Kvarkadabrin fokus to pot postavljamo vabljen pregledni članek, ki ga je skupaj s sodelavci objavil član uredništva Kvarkadabre, doc. dr. Jure Zupan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan. V članku je dr. Zupan skupaj s sodelavci predstavil teoretično motivacijo za novo generacijo izjemno natančnih eksperimentov v fiziki delcev, tako imenovanih “supertovarn okusa”. Ena od teh naj bi stala na Japonskem, druga morda blizu Rima v Italiji. Supertovarne okusa dopolnjujejo eksperimente, ki potekajo na velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN, Ženeva. Pregledni članek so avtorji objavili v Reviews of Modern Physics, fizikalni reviji z največjim “faktorjem vpliva” (oz. deseti po vrsti med vsemi znanstvenimi revijami).

Beri dalje (395 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 732.  Objavljeno: 17. 03. 2010. ]  

  Kako deluje spomin? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo je ameriški psihiater in raziskovalec delovanja možganov Eric Kandel leta 2000 prejel Nobelovo nagrado za medicino, so nekateri novinarji zapisali, da gre delno tudi za avstrijsko nagrado, saj je znanstvenik svojo mladost preživel na Dunaju. Vendar se je Kandel nemudoma odzval s pojasnilom, da se Avstrija nikakor ne more hvaliti z njegovim raziskovalnim delom.
Beri dalje (1.235 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 1.768.  Objavljeno: 14. 03. 2010. ]  

*  

Laboratorijski dnevniki  
  • Animirani Žižek
  • Umetnost dremanja med seminarji
  • Vroče novice z ICHEP
  • Tri ne čisto znanstvene
  • Top kvarki na LHC
  • Zaposlovanje v novih Centrih odličnosti?
  • ICHEP
  • Naše knjige  





    Nove teme na forumu  
  • Izbirna predmeta 1. UNIB Fiz
  • I Love Like!
  • Prostor do najbližje zvezde
  • Hitrost elektrona, elektronvolt
  • Evolucija in kreacionisti
  • Impedančni transformator
  • eksponentna enačba
  • Zadnje objave (forum)  
    Odpiram...

    Naroči Kvarkadabro!  ?
    Članki
    Komentarji člankov
    Objave na forumu
    Laboratorijski dnevniki
    Posnetki predavanj

    twitter.com/kvarkadabra

    Posnetki predavanj Vimeo  
  • Matjaž Kuntner: Evolucijske oboroževalne tekme pajkov velikanov
  • Janez Sketelj: Odziv človeka na stres – podpora življenju ali vir bolezni?
  • Maja Bresjanac: Prionska PET-detektivka - razvoj zgodnjih diagnostičnih postopkov za prionske bolezni
  • Nina Gunde - Cimerman: Biokirurgija - zdravljenje kroničnih ran z ličinkami muh Lucilia sericata
  • Luka Omladič: Znanstveniki v topli gredi
  • Simona Kralj Fišer: Tudi živali imajo osebnost: ekološke in evolucijske aplikacije osebnosti
  • Gregor Majdič: Ali so moški možgani drugačni od ženskih?
  • Metka Krašna: Zakaj imamo banke popkovnične krvi?
  • Fosilni morski konjički Tunjiškega gričevja: Od kod so prišli in kako so živeli
  • Jure Zupan: Zakaj LHC (Veliki Hadronski Trkalnik)?
  • Peter Trontelj - Pogled v zgodovino življenja
  • Jure Leskovec - Velika socialna omrežja: od Instant Messengerja do Facebooka
  • Aleš Lapajne: Živa voda - mikroorganizmi pitnih voda
  • Nina Gunde - Cimerman: Solinski mikrosafari
  • Tomaž Gyergyek: Fuzija – vir energije prihodnosti
  • Ivan Kreft: Ajda za ljudi
  • Urša Opara Krašovec: Sončne celice malo drugače
  • Vojko Strojnik: Križi in težave - naša hrbtenica
  • Iztok Arčon: Kjer delci valovijo
  • Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe - kakšne izbire imamo?
  • Jure Žalohar: Dinamična Zemlja
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Kvarkadabro podpirajo  



    Utrinek iz galerije  
    Simulacija detekcije Higgsovega bozona v eksperimentu CMS (vir CERN)
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Nobena fizikalna teorija, ki se ukvarja samo s fiziko, ne bo nikoli pojasnila fizike. Prepričan sem, da poskušamo z novimi spoznanji o ustroju vesolja hkrati razumeti tudi človeka. Fizični svet je globoko povezan s človeškim bitjem."

    John Wheeler