časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  17. April 2014 06:15  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke.
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika.
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Trenutno na strani  
  Gostje: 14
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


Zgodbe iz znanostiZgodbe iz znanosti
- Znamo misliti alternative
- Biologija etike
- Čudoviti um ustvari abstraktnega človeka
- Od sebičnega gena k družabnemu genomu
- Zaloge volje so omejene
- Družabni možgani
- Rojstvo oddelka za intenzivno nego
- Možgani: detektiv, ki išče morilca
- Kako izračunati vreme
- Podpisovanje s številkami
--> -->

Drugi novejši sestavki:
- Eksperimentalna metafizika
- Kjoto in Kopenhagen za začetnike
- Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko?
- Priprava mila doma

  PredavanjaKvarkadabrina predavanja (video)
- Peter Rodič: Korozija kovin in njihovih zlitin
- Maja Zagmajster: Podzemeljsko živalstvo Dinaridov - izziv za raziskovanje in varovanje
--> -->

Šund znanostŠund znanost
- Šund znanost: Revolucija v fiziki?
- IgNobelove nagrade - leto 2009
--> -->

Zanimive knjigeKvarkadabra bere
- The Psychopath Test: A Journey Through the Madness Industry
- Incognito: The Secret Lives of the Brain
--> -->

FokusKvarkadabrin fokus
- Kvarkadabrin fokus: vozli in spleti iz topoloških defektnih zank
- Kvarkadabrin fokus: interakcije na nanoskali
--> -->

Gostujoče peroGostujoče pero
- Gensko spremenjene naprave in tekomovanje iGEM 2007
- Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)
--> -->

  Znamo misliti alternative Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLjudje se brez dvoma bistveno razlikujemo od vseh drugih živih bitij, ki so kdajkoli živela na Zemlji. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu? Večina strokovnjakov najpogosteje omenja našo sposobnost mišljenja in jezikovnega sporazumevanja, a to sta zelo abstraktni opredelitvi, ki bolj opisujeta stanje, kot pa pojasnjujeta, kako je do njega prišlo.
Beri dalje (1.032 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 751 ]  

  Biologija etike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo so v začetku 20. stoletja Belgijci prevzeli nadzor nad Ruando, so v tej afriški državi opravili popis prebivalstva, pri katerem so ljudi klasificirali po zunanjih telesnih značilnostih. Vsakomur so izmerili velikost nosu, barvo oči in telesno višino ter tiste z dolgimi nosovi, svetlejšimi očmi in višje rasti razvrstili v skupino Tutsijev, manjše s temnejšimi očmi in z ukrivljenim nosom pa med Hutujce.
Beri dalje (1.181 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 954.  Objavljeno: 02/14/14. ]  

  Čudoviti um ustvari abstraktnega človeka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj imata skupnega matematik in nobelovec John Nash in današnja globalna politična situacija? Na prvi pogled nič, a britanski publicist in avtor kontroverznih dokumentarcev Adam Curtis je prepričan, da Nashev vpliv na to, kako dojemamo in razumemo svojo naravo in obnašanje, še zdaleč ni zanemarljiv.
Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 992.  Objavljeno: 02/03/14. ]  

  Od sebičnega gena k družabnemu genomu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNekatere kobilice imajo zanimivo lastnost, da se lahko v razmeroma kratkem času iz prijaznih malih živalic spremenijo v zlobne huligane. Iz elegantne oblike z dolgimi nogami in velikimi krili, ki se premika počasi in se prehranjuje na samem v tišini, se preoblikujejo v neustrašne škodljivce, ki letajo v rojih, imajo kratke noge in krila, zaradi številčnosti pa lahko začasno celo zatemnijo nebo in kmetom v trenutku uničijo ves pridelek na poljih.
Beri dalje (1.070 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.225.  Objavljeno: 01/06/14. ]  

  Zaloge volje so omejene Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiEna od skrivnosti velikih uspehov kontroverznega pustolovca in raziskovalca Afrike Henryja Mortona Stanleyja je bilo brezkompromisno vztrajanje pri izvrševanju vsakodnevne rutine. Podobno kot se je zjutraj umil, obril in oblekel ter kasneje pisal dnevnik doma v Evropi, je dneve začenjal tudi v popolni divjini osrčja Afrike, kamor se je odpravljal na dolge in izjemno zahtevne ekspedicije. Na enem od takšnih prečenj tropskega gozda je med potjo zaradi izčrpanosti, lakote, bolezni in nesreč umrlo kar dve tretjini njegovega spremstva, sam je bil celo edini Evropejec v odpravi, ki je po skoraj tisoč dneh prebijanja skozi tropski gozd prispel na cilj.
Beri dalje (1.143 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.504.  Objavljeno: 11/18/13. ]  

  Družabni možgani Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV povprečju učenci že tri mesece po tem, ko se v šoli nekaj naučijo, polovico naučenega znanja pozabijo, še bistveno manj pridobljenih informacij pa so zmožni naslednja leta dejansko uporabljati v vsakdanjem življenju. Nevroznanstvenik Matthew D. Lieberman v knjigi Social: Why Our Brains Are Wired to Connect (Crown, 2013) opozarja, da se današnje šole bistveno premalo opirajo na obsežen sistem v človeških možganih, ki skrbi za spremljanje in upravljanje odnosov, ki jih imamo z drugimi ljudmi. Kot kažejo raziskave, ki jih je izvedel tudi sam avtor knjige, ima možganski sistem za urejanje družabnega življenja močne sposobnosti pomnjenja, ki pa se aktivirajo v nekoliko drugačnih okoliščinah, kot smo jih običajno vajeni v šolah.
Beri dalje (1.231 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.931.  Objavljeno: 11/11/13. ]  

  Rojstvo oddelka za intenzivno nego Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiJeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize. Na vratu so imeli v sapnik kirurško vstavljeno cevko, ki je bila na drugi strani povezana z gumijastim balonom ter izmenjevalnikom zraka, povezanim z jeklenko s kisikom. Ob vsaki postelji je sedel študent medicine, ki je vsakih nekaj sekund stisnil balon (slika levo). Tako je otroku v pljuča potisnil zrak, bogat s kisikom, in ga ohranjal pri življenju, saj večina otrok sama ni bila sposobna dihati.
Beri dalje (1.846 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.597.  Objavljeno: 09/27/13. ]  

  Možgani: detektiv, ki išče morilca Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNemško-estonski biolog Jakob von Uexküll je danes, dobrega pol stoletja po smrti, morda celo bolj znan med filozofi kot med naravoslovci. Raziskovalno ga je namreč zanimalo, kako različna živa bitja subjektivno doživljajo sebe in svojo okolico. Za opis specifičnega izkustva sveta posamezne živali je uvedel nemško besedo umwelt, ki je postala mednarodni termin in se praviloma ne prevaja.
Beri dalje (1.150 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.787.  Objavljeno: 09/16/13. ]  

  Kako izračunati vreme Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDogodki na vrhuncu krimske vojne sredi 19. stoletja predstavljajo pomemben mejnik tudi v zgodovini napovedovanja vremena. Francosko in britansko vojaško ladjevje je 14. novembra 1854 v Črnem morju zajela huda nevihta, med katero se je močno poškodovalo več prestižnih ladij. Kot odziv na opustošenje, ki ga je povzročil orkanski veter, se je takratna javnost, ki je budno spremljala krimsko vojno, začela spraševati, ali se ne bi dalo viharjev kako napovedati in tako omiliti njihovih posledic.
Beri dalje (1.184 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 2.076.  Objavljeno: 08/26/13. ]  

  Podpisovanje s številkami Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDigitalni podpis je vsaj na prvi pogled nenavaden pojem. Če podpis razumemo kot nekaj, česar ni mogoče zlahka ponarediti, saj ga lahko pravilno napiše le vsak zase, je v digitalnem svetu nasprotno že v osnovi mogoče kopirati prav vse. V digitalnem svetu po definiciji ni delitve na izvirnik in kopije, saj je vsaka kopija povsem enaka izvirniku. Kaj je torej ta navidez protislovni pojem, ki je omogočil, da je internet postal pomembno orodje za sklepanje poslov in druge dejavnosti, pri katerih je pristnost identitete sodelujočih izjemno pomembna?
Beri dalje (1.079 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.963.  Objavljeno: 08/12/13. ]  

  Anatomija nasilja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiZnanstveno preučevanje bioloških vzrokov kriminala se je začelo nekega novembrskega jutra leta 1871, ko je bivši italijanski vojaški zdravnik Cesare Lombroso, takrat vodja azila za kriminalce in duševno motene v italijanskem mestu Pesaro, izvajal rutinsko avtopsijo trupla ustreljenega roparja z imenom Giuseppe Villella. Ob preučevanju strukture pokojnikove lobanje se mu je zazdelo, da je prišel na sled spremembi v obliki možganov, ki bi lahko bila vzrok za nagnjenost h kriminalu. Šlo je za specifično obliko malih možganov, ki jo je pripisal evolucijski zaostalosti, zaradi česar naj bi Villella težje kontroliral svoja dejanja.
Beri dalje (1.054 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 2.505.  Objavljeno: 06/17/13. ]  

  Modrost psihopatov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKevin Dutton, profesor psihologije na Univerzi Oxford, je pred nekaj leti med Britanci izpeljal zanimivo raziskavo, v okviru katere je preučeval navzočnost psihopatskih lastnosti pri ljudeh v različnih poklicih. S pomočjo spletnega vprašalnika, na katerega se je odzvalo 5400 ljudi, je dobil razmeroma dober pregled nad posamezniki s psihopatskimi nagnjenji, ki jim kljub svoji drugačnosti uspe dokaj normalno delovati v družbi.
Beri dalje (1.216 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 3.713.  Objavljeno: 06/03/13. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • Years of Living Dangerously
  • Delčkarska vročica
  • Strategija pametne specializacije - ver. 2
  • Nobelova nagrada za slovenskega fizika?
  • Konferenca o Žižkovih študijah
  • Veliko odkritje v kozmologiji
  • Minister Pikalo o Zoisovi nagradi dr. Janežičevi
  • Naše knjige  















    Nove teme na forumu  
  • Fizika Transformator
  • Jezus
  • HAARP
  • Doma narejena baterija
  • Nove lastnosti snovi!?
  • Potlačeni nerazpoznavni spomini v budnem in spečem stanju.
  • Razrezani večkotniki
  • Zadnje objave (forum)  
    Odpiram...

    Naroči Kvarkadabro!  ?
    Članki
    Komentarji člankov
    Objave na forumu
    Laboratorijski dnevniki
    Posnetki predavanj

    twitter.com/kvarkadabra

    Podpri Kvarkadabro!  

    Kvarkadabro podpirajo  



    Utrinek iz galerije  
    Slika 1a (Eruca sativa)
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Kakršen je tvoj razum, takšno je tvoje iskanje. Našel boš tisto, za čemer stremiš."

    Robert Browning