časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  20. May 2013 04:30  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Fizika

Priprava pokovke je skrajno preprosta. Koruzo namenjeno za pokovko le dovolj segrejemo v pokritem loncu in že imamo v nekaj minutah pokovko. Nič čudnega torej, da so „kokice“ priljubljena hrana na žurih, ko je potrebno kaj na hitro dati pod zob. Pa si poglejmo zakaj iz koruznega zrna ob segrevanju nastane penasta bela tvorba – pokovka. Nastanek pokovke iz koruze omogočajo naslednje tri lastnosti koruznega zrna:
-prisotnost vlage v zrnih koruze
-koruza vsebuje škrob
-trda lupina zrna

Beri dalje (621 besed) 6 komentarjev.
[ Ogledov: 7.742.  Objavljeno: 08/05/09. ]  

  Savage Girls and Wild Boys: A History of Feral Children Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigeResnične zgodbe o nenavadnih usodah otrok, ki so odraščali, ne da bi imeli stik z ljudmi. Nekateri so bili zaprti v samoti majhne sobice ali pa so jih, kot v kaki pravljici, pri življenju ohranjale divje živali. Denimo Ivan Mišukov, ki je leta 1996 pri komaj štirih letih odšel od doma, ker je bilo zanj tam preveč kaotično, saj mati ni znala ustrezno poskrbeti ne zase ne za otroke. Naslednjih nekaj let je živel na moskovskih ulicah in beračil za hrano. Za svojega vodjo ga je presenetljivo sprejel trop potepuških cestnih psov. Prav ti so ga v mrzlih zimah greli, da ni zmrznil, in ga hkrati tudi varovali. Policija se je morala močno potruditi, da ga je po mnogih poskusih uspela spraviti stran od psov. (S.D.)
Beri dalje (16 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.947.  Objavljeno: 07/31/09. ]  

  Negotova prihodnost interneta Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDrugega novembra 1988 so se računalniki, povezani v internet, začeli obnašati nenavadno. V njihovem drobovju so se začeli pojavljati dokumenti, za katere njihovi upravitelji niso vedeli, od kod so se vzeli, prav tako pa so se začeli izvajati programčki, ki so požirali procesorski čas in upočasnjevali siceršnje delo, ki so ga računalniki opravljali. Zaskrbljeni sistemski operaterji so začeli svoje naprave odklapljati z interneta in prekinjati izvajanje teh nepovabljenih programov, ki so se kar množili in postajali vse bolj nadležni. Kmalu so ugotovili, da težave povzročajo nekatere programske kode, ki se z enega računalnika prenašajo na drugega. Izkazalo se je, da gre za napad računalniškega črva, ki je že prvi dan svojega širjenja okužil pet do deset odstotkov vseh nekaj deset tisoč takrat na internet povezanih računalnikov, ki so bili nameščeni predvsem po raznih univerzah, inštitutih in podobnih tehnološko naprednih inštitucijah.
Beri dalje (1.304 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.635.  Objavljeno: 07/29/09. ]  

  Outliers: The Story of Success Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigeV novi knjigi si Gladwell (Preblisk) zastavi preprosto vprašanje, zakaj nekaterim ljudem v življenju uspe, drugim pa ne. Do odgovora na vprašanje nas vodi skozi zanimive zgodbe o posameznikih in njihovih usodah. Zakaj je večina najboljših kanadskih hokejistov rojenih prve mesece koledarskega leta? Preprosto zato, ker so kot mladi športniki zmeraj tekmovali s svojimi vrstniki iz istega letnika in so imeli tako nekaj mesecev prednosti v fizičnem razvoju pred, denimo, tistimi, ki so bili rojeni jeseni. Poleg talenta je tako zelo pomembno tudi, da si pravi čas na pravem mestu in pa seveda, da trdno delaš. Da postanemo resnični strokovnjaki za neko opravilo, Gladwell pravi, da ga moramo vaditi približno 10.000 ur. (S.D.)
Beri dalje (12 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.432.  Objavljeno: 07/23/09. ]  

  Life Ascending: The Ten Great Inventions of Evolution Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigeDeset najpomembnejših "iznajdb" evolucije. Razumljivo in hkrati dovolj strokovno pojasnjeni veliki dogodki v zgodovini življenja, ki so pomenili velik napredek za živa bitja, ki živijo na Zemlji. Podrobno spoznamo vse od fotosinteze, vida, gibanja in toplokrvnosti do mišljenja. Recenzent Matt Ridley je zapisal, da bi prav to knjigo priporočil Charlesu Darwinu, če bi nenadoma vstal iz groba in bi se želel na hitro poučiti o najnovejših dosežkih bioloških znanosti. (S.D.)
Beri dalje (13 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.707.  Objavljeno: 07/23/09. ]  

  Priprava mila doma Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Kemija

Zaradi enostavne uporabe so bila tekoča mila dolgo bolj zaželena od trdih, sedaj pa postajajo slednja vse bolj popularna. Velikokrat sodijo celo v kategorijo luksuznih izdelkov. Še vedno se na primer spomnim svojega začudenja, ko sem pred leti v dar dobila trdno milo proizvajalca Lush. Res da je bilo lepo in prijetno dišeče, ampak zakaj trdo milo? Da ne omenjam astronomske cene. Trda mila iz lokalnega supermarketa namreč niso bila niti ne vem kako blaga, niti niso nič kaj dobro dela moji koži. Po nekajkratni uporabi pa sem ugotovila, da to milo le ni tako slabo. Koža se mi pri uporabi namreč ni izsušila. Po kopanju mi celo ni bilo vedno potrebno uporabljati losjona.

Beri dalje (2.489 besed) 51 komentarjev.
[ Ogledov: 82.830.  Objavljeno: 07/13/09. ]  

  Divji otroci Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1996 je Ivan Mišukov (na sliki levo) odšel od doma. Čeprav je imel le štiri leta, je ugotovil, da so razmere doma preveč kaotične. V takšnem okolju preprosto ni več zdržal. Mati zanj ni znala poskrbeti, kot bi morala, težave pa je imel tudi z njenim pogosto pijanim ljubimcem, zato je pobegnil in se odločil poskusiti preživeti kar na ulici. Poleg brezdomcev se je takrat po Moskvi potikalo tudi veliko potepuških psov, za katere meščani niso mogli več skrbeti ali pa so se jih preprosto naveličali in jih spustili na cesto. Psi so sčasoma postajali vse bolj divji in se začeli organizirati v krdela. Ivan je s prosjačenjem po ulicah zaradi svoje mladosti hitro vzbudil sočutje mimoidočih, tako da mu je uspelo vsak dan zbrati kar nekaj hrane, ki se jo je odločil deliti z eno od skupin potepuških psov. Psi so mu zato vse bolj zaupali in ga postopoma sprejeli za vodjo.
Beri dalje (1.326 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 7.423.  Objavljeno: 07/06/09. ]  

  Vsak posameznik zgradi svoje možgane Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPogosto se zgodi, da se začnejo uspešni znanstveniki na stara leta ukvarjati s povsem drugim področjem znanosti, kot je bilo tisto, na katerem so sprva zgradili svojo kariero. Kar nekaj uglednih naravoslovcev je tako v drugem delu svojega delovanja v znanosti začelo zanimati vprašanje, za katero se je občasno celo zdelo, da ga empirična znanost morda nikoli ne bo znala pojasniti. Spopadli so se z razreševanjem zapletenega problema, kako možgani porajajo misli oziroma kaj se dogaja na ravni možganskih celic, da v človeški glavi sploh vznikne mišljenje.
Beri dalje (1.110 besed) 6 komentarjev.
[ Ogledov: 3.623.  Objavljeno: 06/16/09. ]  

  Ida iz tropske Nemčije Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDecembra 2006 je Jorn Hurum iz Prirodoslovnega muzeja Univerze v Oslu obiskal hamburški sejem fosilov, kjer si predvsem ljubiteljski naravoslovci izmenjujejo najrazličnejše primerke okamnelih izumrlih živali in rastlin. Iskal je kaj zanimivega za muzej na Norveškem, v katerem je bil zaposlen, a nikakor ni slutil, da bo tokrat kar na sejmišču prišel na sled najbolj zanimivi najdbi svojega življenja, o kateri bodo čez nekaj let pisali vsi svetovni časopisi.
Beri dalje (1.074 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.643.  Objavljeno: 06/09/09. ]  

  Riba, ki hodi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo se mladi študent Jason Downs ni pravočasno vrnil v bazni tabor paleontološke ekspedicije, ki je leta 2000 visoko na arktičnem severu Kanade iskala fosile izumrlih rib iz pradavnine, je vodjo odprave Neila Shubina začelo skrbeti. Čeprav je bilo poletje, ko sonce na arktičnem severu nikoli ne zaide, je na mladega znanstvenika v zaledeneli okolici vseeno prežalo veliko nevarnosti. V trenutku se lahko pojavijo siloviti viharji in povsem onemogočijo gibanje po ledenem in skalnatem terenu, zelo nevarni pa so tudi polarni medvedi, zaradi katerih so bili vsi člani ekspedicije oboroženi.
Beri dalje (1.230 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 3.831.  Objavljeno: 06/02/09. ]  

  Fosilni morski konjički Tunjiškega gričevja: Od kod so prišli in kako so živeli Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v torek 16. 6. 2009 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Morski konjički predstavljajo eno izmed najčudovitejših in najzanimivejših vrst rib. Že tisočletja burijo domišljijo ljudi, ki jih imajo zaradi svoje nenavadnosti in ljubkosti za eno izmed ikon morskega življenja. Dandanes so morski konjički razširjeni po vsem svetu. Živijo v tropskem in zmernem pasu do geografske širine okoli 45 stopinj, v plitvinah med morskimi travami, algami, pogosti pa so tudi na koralnih grebenih. Naravoslovce in morske biologe je dolgo mučilo vprašanje, kako so se morski konjički, ki imajo relativno slabe plavalne sposobnosti, razširili po celem svetu. Zaradi odsotnosti njihovih fosilnih ostankov o njihovem načinu življenja v geološki preteklosti in o njihovi evoluciji nismo vedeli nič. V zadnjih letih pa smo v Tunjiškem gričevju naleteli na izjemno odkritje doslej edinih znanih fosilnih vrst morskih konjičkov, ki so razkrili odgovore na marsikatero skrivnost. Fosili morskih konjičkov v Tunjiškem gričevju spadajo v sam vrh svetovne naravne dediščine. O njih je poročala celo revija National Geographic, v zelo kratkem času pa so postali znani po celotnem svetu. V predavanju bomo predstavili rezultate večletne raziskave teh fosilov, ki je pripeljala do opisa dveh novih vrst.

Predavatelji: Jure Žalohar, Tomaž Hitij, Matija Križnar

0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.055.  Objavljeno: 06/02/09. ]  

  Plastičnost možganov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiMed raziskovalci možganov je dolgo veljalo prepričanje, da se možgani, ko enkrat dozorijo, ne spreminjajo več. Le zelo mladi možgani naj bi še bili plastični, kot se takšni sposobnosti prilagajanja strokovno reče, kasneje pa naj bi to lastnost izgubili. Vendar so raziskave pokazale, da to prepričanje ne drži povsem.
Beri dalje (1.250 besed) 5 komentarjev.
[ Ogledov: 3.376.  Objavljeno: 05/27/09. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • Ekonomska situacija na IJS
  • Kako pobegniti iz "doline smrti" napačnega razumevanja šole?
  • O (ne)financiranju znanosti
  • Glass explorer v LHC tunelu
  • 30 let transgenih rastiln
  • Ali se splača diplomirati?
  • Izmišljene znanstvene konference in časopisi
  • Nove teme na forumu  
  • O kakšnih gramih / km se pogovarjamo?
  • MiselneIgre
  • REŠIMO SLOVENIJO
  • PDF knjige
  • Macro
  • Destilirana voda
  • Hipoteza enakih verjetnosti
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Utrinek iz galerije  
    Werner Heisenberg pometa tla svoje poletne hišice v Urfeldu
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Znanost nas nenehno oddaljuje od Opic. Seveda, če nekdo želi biti opica, se tovrstnemu odmikanju upira."

    neznan avtor