 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Fosilni morski konjički Tunjiškega gričevja: Od kod so prišli in kako so živeli |
  |
  Predavanje bo v torek 16. 6. 2009 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.
Morski konjički predstavljajo eno izmed najčudovitejših in najzanimivejših vrst rib. Že tisočletja burijo domišljijo ljudi, ki jih imajo zaradi svoje nenavadnosti in ljubkosti za eno izmed ikon morskega življenja. Dandanes so morski konjički razširjeni po vsem svetu. Živijo v tropskem in zmernem pasu do geografske širine okoli 45 stopinj, v plitvinah med morskimi travami, algami, pogosti pa so tudi na koralnih grebenih. Naravoslovce in morske biologe je dolgo mučilo vprašanje, kako so se morski konjički, ki imajo relativno slabe plavalne sposobnosti, razširili po celem svetu. Zaradi odsotnosti njihovih fosilnih ostankov o njihovem načinu življenja v geološki preteklosti in o njihovi evoluciji nismo vedeli nič. V zadnjih letih pa smo v Tunjiškem gričevju naleteli na izjemno odkritje doslej edinih znanih fosilnih vrst morskih konjičkov, ki so razkrili odgovore na marsikatero skrivnost. Fosili morskih konjičkov v Tunjiškem gričevju spadajo v sam vrh svetovne naravne dediščine. O njih je poročala celo revija National Geographic, v zelo kratkem času pa so postali znani po celotnem svetu. V predavanju bomo predstavili rezultate večletne raziskave teh fosilov, ki je pripeljala do opisa dveh novih vrst.Predavatelji: Jure Žalohar, Tomaž Hitij, Matija Križnar
|
|
| 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.103. Objavljeno: 06/02/09. ] |
|
| Plastičnost možganov |
|
  Med raziskovalci možganov je dolgo veljalo prepričanje, da se možgani, ko enkrat dozorijo, ne spreminjajo več. Le zelo mladi možgani naj bi še bili plastični, kot se takšni sposobnosti prilagajanja strokovno reče, kasneje pa naj bi to lastnost izgubili. Vendar so raziskave pokazale, da to prepričanje ne drži povsem.
|
|
| Beri dalje (1.250 besed) 5 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.409. Objavljeno: 05/27/09. ] |
|
| Kako se dojenčki učijo jezika |
|
 Znano je, da človek, ki je odraščal na Japonskem oziroma mu je japonščina materni jezik, ne more razlikovati med glasovoma r in l. V slovenščini tako ne bo dojel razlike, če mu rečemo "Grem na lov" oziroma "Grem v rov". Oboje bo slišal enako, ker so se mu v rani mladosti možgani prilagodili za japonski jezik, v katerem razlika med tema dvema glasovoma ne obstaja. Podobne značilnosti glede zaznavanja razlik med glasovi lahko opazimo tudi v drugih govornih okoljih. Španci in Francozi denimo drugače razločujejo med glasovoma b in p kot Angleži. Kar Španec še sliši kot b, bo Anglež že slišal kot p. Nasprotno pa bo Tajec glasove, ki jih mi ločimo le na b in p, razločil v kar tri različne pomenske kategorije.
|
|
| Beri dalje (1.184 besed) 2 komentarjev. |
| [ Ogledov: 8.500. Objavljeno: 05/18/09. ] |
|
| Kako je, če si sam svoja lutka? |
|
 Mladega angleškega devetnajstletnega mesarskega vajenca Iana Watermana se je v službi nekoč polotila slabost. Naenkrat se ni več dobro počutil, zato je sprva pomislil, da je zbolel za gripo ali da je dobil močan prehlad. Ker je bil videti slaboten, ga je šef poslal domov, da si odpočije in se poskuša naspati. A ko se je naslednji dan zjutraj zbudil, je opazil, da ima roko na obrazu, vendar tega sploh ne občuti. Ugotovil je tudi, da mu povsem vsakdanji gibi postajajo vse težje izvedljivi. Že z vstajanjem s postelje je imel težave. Zdelo se mu je, da mu lastno telo postaja vse bolj tuje.
|
|
| Beri dalje (888 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.969. Objavljeno: 05/12/09. ] |
|
| Kvarkadabrin fokus: Najstarejši morski konjiček |
|
  Ne dogodi se ravno pogosto, da se odkritje slovenskih znanstvenikov pojavi v poljudnoznanstvenih revijah svetovnega formata. Zanimanje National Geographica je vzbudilo odkritje najstarejših fosilov morskih konjičkov na svetu, ki sta jih odkrila Jure Žalohar in Tomaž Hiti pri sistematičnem izkopavanju v Tunjicah, Slovenija. O odkritju so najditelji poročali v Annales de Paleontologie, na kratko pa tudi v Gei. Najdeni fosili morskih konjičkov so stari okoli trinajst milijonov let in so kar osem milijonov let starejši od do sedaj znanih fosilov morskih konjičkov iz Italije. Odkritje postavljamo v Kvarkadabrin fokus, o podrobnosti pa smo povprašali Jureta Žaloharja. Jure Žalohar sicer od l. 2001 poučuje fiziko na Gimnaziji Kranj, poleg diplome Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (2001) pa ima v žepu od leta 2008 tudi doktorat iz geologije opravljen na Naravoslovnotehniški fakulteti UL.
|
|
| Beri dalje (672 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 5.505. Objavljeno: 05/09/09. ] |
|
| Antropologi v laboratoriju |
|
 V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja se je nekaj sociologov, antropologov, zgodovinarjev in filozofov odločilo, da bodo tudi samo znanost začeli preučevati na znanstven način. Znanost so se namenili postaviti pod njen lasten mikroskop. Odšli so v laboratorije in tam opazovali delo znanstvenikov, kot da bi imeli opraviti s kakim plemenom domorodcev na odročnem tihomorskem otoku. Pri raziskavah so uporabljali povsem enake metode terenskega dela, kot so jih sicer poznali antropologi, ko so preučevali denimo obredne običaje vaščanov na Papui Novi Gvineji. Razlika je bila le v tem, da niso imeli opravka s kakšno malo znano plemensko skupnostjo v osrčju amazonskega pragozda, ampak s fiziki, biologi ali kemiki iz povsem običajnih znanstvenih inštitutov v ZDA ali Evropi.
|
|
| Beri dalje (1.119 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.389. Objavljeno: 04/27/09. ] |
|
| Kdo v naši glavi se v resnici odloča? |
|
 Raziskovalci vas povabijo k sodelovanju pri študiji delovanja spomina. Naloga je preprosta. Z enega konca stavbe na drugega morate prenesti sedemmestno število, ne da bi si ga zapisali. V sprejemni sobi vam povedo vašo nalogo, nato se po hodniku odpravite na drugi konec poslopja, kamor naj bi prenesli število, ki ste ga slišali v sprejemnici. Ko hodite po hodniku in se v mislih trudite, da števila ne bi pozabili, vas nenadoma zmoti sodelavka eksperimenta in vam v okrepčilo ponudi izbiro med slastno čokoladno tortico in sadno solato. Vzamete eno od obeh okrepčil, ki sta na voljo, in se odpravite naprej do ciljne sobe.
|
|
| Beri dalje (1.157 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.881. Objavljeno: 04/21/09. ] |
|
| Lovec na viruse |
|
 Pred približno sto leti je neznani lovec v tropskem gozdu zahodne Afrike oprezal za divjimi živalmi. Uloviti je poskušal karkoli užitnega, z mesom česar bi lahko nahranil svojo družino, ki ga je čakala v bližnji vasi. Tisti dan je imel srečo, saj mu je uspelo ujeti šimpanza, s katerim je pomembno obogatil družinski jedilnik. Ko je ujeto žival pokončal, si jo je naložil na ramena in se bosonog in oblečen le v kratke hlače in majico odpravil domov.
|
|
| Beri dalje (1.248 besed) 10 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.322. Objavljeno: 04/14/09. ] |
|
| Angleški biokemik, ki je svetu razkril mogočnost kitajske znanosti |
|
 Pri velikih imenih iz zgodovine znanosti lahko pogosto ugotovimo, da do najpomembnejših spoznanj niso prišli med svojim rednim delom, ampak ko so se z določenim vprašanjem ukvarjali ljubiteljsko v svojem prostem času. Podobno velja tudi za angleškega biokemika Josepha Needhama, sicer profesorja na univerzi Cambridge. Bil je odličen znanstvenik in si za svoje delo na področju biokemije prislužil tudi članstvo v britanski akademiji The Royal Society, vendar se ga danes ne spominjamo po njegovih dosežkih s področja naravoslovne znanosti, ampak zaradi nečesa povsem drugega.
|
|
| Beri dalje (1.324 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.358. Objavljeno: 04/06/09. ] |
|
| Odzivi možganov na moralne dileme |
|
 Miselni eksperimenti so v zgodovini znanosti odigrali pomembno vlogo. Čeprav v resnici nikoli niso bili izvedeni, so kljub temu pomagali znanstvenikom razjasniti marsikateri problem. Vse od Galileja do Einsteina se je teoretična fizika močno opirala na zamisli o poskusih na primer z vrtečim se vedrom vode v praznem vesolju ali potovanju s hitrostjo svetlobnega žarka. A z miselnimi poskusi si ne pomagajo samo naravoslovne znanosti. Zadnja desetletja je filozofe, ki se ukvarjajo s področjem etike, prevzel na prvi pogled zelo nenavaden miselni eksperiment z drvečim vlakom. O implikacijah tega eksperimenta nastajajo doktorske disertacije, objavljenih pa je bilo tudi že veliko knjig in člankov. V izvorni obliki eksperimenta je namesto vlaka nastopal trolejbus, ki prav tako kot vlak vozi po tirih, zato se je množice najrazličnejših razprav o tem miselnem poskusu prijelo kar krovno ime troleologija (trolley-ology).
|
|
| Beri dalje (1.249 besed) 30 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.082. Objavljeno: 03/23/09. ] |
|
|
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Nekega dne, Sir, jo boste lahko zaračunavali!"
Michael Faraday, soodkritelj elektromagnetizma, ko ga je minister za finance vprašal o praktični vrednosti elektrike
|
|
|
|
|
