V jamah skrite pred dnevno svetlobo in sezonskimi spremembami živijo številne živali, ki jih v površinskih okoljih ne najdemo več. Speleobiologija, kot se imenuje področje, ki se ukvarja z biologijo podzemeljskega živalstva, se je s prvimi odkritji jamskih živali pričela prav v Sloveniji. Razporeditev podzemeljskih živali v svetu je neenakomerna – prav v Dinaridih, katerih severni del leži v Sloveniji, najdemo edine podzemeljske predstavnike nekaterih živalskih skupin na svetu. In ne le to, po številu izključno podzemeljskih vrst je to tudi najbogatejše območje na svetu. Pri nas imamo dolgo tradicijo raziskovanja tega edinstvenega sveta, pa vendar še ogromno reči ne razumemo in so predmet tekočih raziskav. Predstavila bom moje raziskovalno delo, s katerim želim prispevati tudi k varovanju tega posebnega živalstva.

Srčnožilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu, vedno pogosteje pa tudi v nerazvitih deželah. Eden od najpomembnejšh razlogov za prezgodnjo srčnožilno umrljivost so povišane maščobe – zlasti holesterol – v krvi. Ta dejavnik tveganja izrazito pospešuje procese ateroskleroze. K zvišanim maščobam v krvi pomembno prispevajo nezdrave prehrambene navade ter telesna nedejavnost in posledična debelost, ki postaja vedno bolj pereč problem razvitega in nerazvitega sveta. Izkazalo se je, da lahko z enostavnimi preventivnimi ukrepi za 50% znižamo nevarnost, da bi prišlo do srčnožilega zapleta.

Alge, predvsem tiste mikroskopsko majhne – eno do nekajcelične, ki lebdijo in se razmnožujejo povsod, kjer je le kaj vode, so organizmi, ki med prvimi naselijo opustošena okolja po drugi strani pa podpirajo celotno prehransko piramido v oceanih. Planktonskim fotosinteznim mikroorganizmom se lahko zahvalimo, da imamo na planetu kisik, dovolj hrane in nenazadnje nafto, ki poganja naše ljubljene jeklene konjičke. Ali jih znamo ujeti v posodo – fotobioreaktor in to, kar počnejo v vodi, uporabiti za dobrobit človeštva?

Rastline so v naravi izpostavljene številnim povzročiteljem bolezni. Krompirjev virus Y je ekonomsko izjemno pomemben povzročitelj bolezni krompirja po vsem svetu, vendar pa niso vse sorte krompirja enako občutljive na virus. Zakaj je temu tako? Kateri krompirjevi geni so odgovorni za odpornost? Kako se krompir dejansko ubrani pred napadom virusov? Na ta in še nekatera druga vprašanja poizkušamo odgovoriti z orodji sistemske biologije. Le z razumevanjem odnosa med krompirjem in virusom bomo lahko pripomogli k vzgoji novih odpornih sort krompirja..

The physics of elementary particles is governed by symmetries. A particular symmetry stands out: the one between left and right, called parity, the first symmetry a child sees. Its breaking in beta decay created a bombshell more than fifty years ago, and ultimately led to the creation of the Standard Model of particle interactions, whose final crowning confirmation is to be provided by the Large Hadron Collider (LHC) at CERN. The Standard Model is based on the premise of parity being broken always, at all energies. I argue, on the contrary, that in nature left-right symmetry is fundamental, and that at high energies of the LHC one could actually see its restoration in full glory. I show how this is connected to the nature of the neutrino, a mysterious particle we are still probing, eighty years after its conception and more than half a century after its discovery.

Predavanje bo v angleškem jeziku.