časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  21. April 2014 09:04  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke.
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika.
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Organ za proizvodnjo sreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj bi se zgodilo, če bi se v razvpiti sceni na letališču ob koncu filma Casablanca Ingrid Bergman odločila drugače? Bi bila v življenju manj srečna, če bi ostala s Humpreyjem Bogartom v Maroku in se ne bi pridružila možu na poletu v Lizbono? Bi svojo odločitev obžalovala? Po teoriji Daniela Gilberta, profesorja psihologije s Harvarda in enega od najbolj znanih raziskovalcev sreče, bi jo katera koli izbira dolgoročno pripeljala do povsem enakega občutka sreče. Gilbert v svoji knjigi z naslovom »Stumbling on Happiness« (Knopf, Random House, 2006) na podlagi zadnjih znanstvenih odkritij, pri katerih je tudi sam pomembno sodeloval, razvije izviren pogled na tisočletja staro vprašanje, o katerem je bilo napisanih že mnogo globokih misli in filozofskih razprav: Kako biti srečen?
Beri dalje (1.212 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 3.525.  Objavljeno: 10/09/06. ]  

  Ljudje v službi robotov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV kultni trilogiji filmov Matrica (Matrix) sta si brata Wachowski zamislila svet prihodnosti, v katerem si stroji povsem podredijo ljudi. V njuni znanstvenofantastični viziji obstajajo ljudje samo še zato, ker jih stroji potrebujejo kot vir energije. Gojijo jih na nekakšnih plantažah zelo podobno, kot mi danes za potrebe prehranjevanja vzrejamo živali in rastline. Seveda moramo takšen fantazijski scenarij razumeti predvsem metaforično, kot premislek o nas samih in naši sedanji civilizaciji, saj je ideja uporabe človeških bitij kot vira energije povsem nesmiselna. Popolnoma na mestu pa je seveda vprašanje, ali bi teoretično lahko stroji v prihodnosti povsem nadomestili vse zmožnosti ljudi?
Beri dalje (1.215 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 4.436.  Objavljeno: 09/29/06. ]  

  Nedoločenost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiSeptembra 1941, ko je bil večji del Evrope že pod Hitlerjevo okupacijo in je kazalo, da bodo Nemci v vojni zmagali, je vodilni nemški fizik, eden od očetov kvantne fizike in Nobelov nagrajenec Werner Heisenberg, odpotoval v Köbenhavn, da bi se sešel s svojim učiteljem, danskim fizikom Nielsom Bohrom. Njuno srečanje sredi druge svetovne vojne, ko je Heisenberg vodil nemški poskus izdelave atomske bombe, Bohr pa je kmalu zatem pobegnil iz zasedene Evrope in se pridružil zavezniškim poskusom, da bi prehiteli Nemce, je imelo velik pomen tako za oba fizika kot za zgodovino dvajsetega stoletja. Obisk je potekal v napetem ozračju, saj sta se srečala nekdanja bližnja sodelavca in prijatelja, ki sta veliko let preživela skupaj, zdaj pa sta bila vsak na drugi strani velike vojne.
Beri dalje (1.120 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.665.  Objavljeno: 09/21/06. ]  

  Opazovanje rojstva novega jezika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1769 je berlinska akademija znanosti razpisala nagradno vprašanje o problemu izvora jezika, ki se je glasilo tako: »Ali bi bili ljudje, prepuščeni zgolj svojim naravnim zmožnostim, sposobni zasnovati jezik? S katerimi sredstvi se jim to lahko posreči? Radi bi dobili hipotezo, ki bi to jasno in celovito razložila.« Na natečaju je zmagal Johann Gottfried Herder z Razpravo o izvoru jezika, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu (Nova revija, 2004). V nagrajenem eseju Herder že s prvim stavkom razkrije svoje stališče: »Že kot žival ima človek jezik.« A verjetno nihče od takratnih udeležencev razprave ni pričakoval, da bomo lahko ljudje kdaj neposredno opazovali spontano rojstvo novega jezika, kot se je to zgodilo pred nekaj desetletji.
Beri dalje (1.221 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 3.991.  Objavljeno: 09/14/06. ]  

  Znanstveniki na počitnicah Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVrhunski znanstveniki so praviloma v službi tudi takrat, ko so na dopustu. Seveda ne tako kot menedžerji, ki morajo biti po telefonu dostopni štiriindvajset ur na dan in so velikokrat prisiljeni posle urejati tudi s plaže, ko imajo noge do kolen v morju, misli pa pri dobavitelju, ki je tovarni poslal napačne surovine. Znanstveniki so lahko v službi tudi takrat, ko sploh ne mislijo na znanost.
Beri dalje (1.201 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.267.  Objavljeno: 09/11/06. ]  

  Kako naj vem, da nisi robot? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV virtualnem svetu interneta so identitete velikokrat nejasne. V spletnih klepetalnicah se upokojenci brez težav izdajajo za najstnike, sramežljivi očalarji pa lahko prevzamejo vlogo izzivalnih mladenk. Če pri klepetu z neznanci niste pazljivi, se lahko hitro izkaže, da ni simpatična gospodična, s katero sta se v pogovorih tako dobro ujela, zares nihče drug kot vaš zoprni sosed.
Beri dalje (1.198 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 5.728.  Objavljeno: 09/05/06. ]  

  Boj za internet! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVerjetno ni nobenega dvoma, da je internet največja tehnološka pridobitev človeštva v zadnjih nekaj desetletjih. Ne samo da je močno spremenil in olajšal komunikacijo med ljudmi, ampak je na novo narisal tudi ves zemljevid sveta oziroma ga vsaj bistveno dopolnil z novim virtualnim teritorijem. Čedalje pomembnejše postaja vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik tega novega virtualnega sveta in mu sme postavljati pravila. So to velika telekomunikacijska podjetja, ki imajo v lasti kable, so to posamezne države, v katerih živijo uporabniki interneta, ali kdo tretji?
Beri dalje (1.105 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 4.359.  Objavljeno: 09/04/06. ]  

  Tretji spol? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiJulija 2006 je v ZDA umrl znan psiholog in seksolog John Money (slika na levi). Na univerzi Johns Hopkins v ZDA je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil eno prvih klinik za spreminjanje spola. Vseskozi ga je zanimalo predvsem raziskovanje spolne identitete, o čemer je napisal tudi veliko knjig. Njegove ugotovitve so bile sicer nenavadne in kontroverzne, a vseeno je postal nesporna avtoriteta na svojem področju. Vendar pa je Moneyjevo javno podobo zadnja leta življenja zelo očrnilo spoznanje, da njegov najslavnejši pacient, na katerem je postavil večji del znanstvene kariere, sploh ni takšen medicinski triumf, kot ga je predstavljal v svojih knjigah. Nasprotno, je eden od najbolj žalostnih primerov sodobne medicinske znanosti. To je njegova zgodba.
Beri dalje (1.324 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 5.466.  Objavljeno: 08/17/06. ]  

  Bioetika spočetja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKardinal Alfonso López Trujillo, vodja vatikanskega pontifikalnega koncila za družino, ki papežu svetuje pri odločitvah o vprašanjih družine, je v intervjuju za katoliški tednik Famiglia Cristiana 2. 7. 2006 ostro obsodil raziskave na embrionalnih matičnih celicah: »Uničenje embria je enakovredno abortusu. In izobčenje velja za žensko, zdravnike in za raziskovalce, ki embrio uničijo.« Postal je prvi visoki vatikanski uradnik, ki je za znanstvenike, udeležene pri raziskavah embrionalnih matičnih celic, predlagal najvišjo kazen, ki jo danes še ima katoliška cerkev.
Beri dalje (1.490 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 5.833.  Objavljeno: 08/10/06. ]  

  Zrcalni nevroni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1996 so trije italijanski znanstveniki z Univerze v Parmi v laboratoriju preučevali odzive opičjih možganov ob različnih dejavnostih živali. Zanimalo jih je, kateri deli se aktivirajo, ko opica, recimo, z roko seže po hrani. Ugotovili so, da se pri tem, ko se steguje do rozine na mizi, da jo poje, v njenih možganih sprožijo točno določeni nevroni. A vsa ta spoznanja so bila povsem pričakovana in že večkrat opisana.
Beri dalje (1.062 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 5.511.  Objavljeno: 08/07/06. ]  

  Posmrtno življenje Henriette Lacks Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiFebruarja leta 1951 je Henrietta Lacks, tridesetletna mati petih otrok, odšla na pregled v bolnišnico Johns Hopkins, saj je na spodnjem perilu opazila krvne madeže. Zdravniki so hitro ugotovili, da je najverjetneje zbolela za rakom materničnega vratu. Da bi potrdili diagnozo, so ji odvzeli vzorec tkiva in ga poslali na analizo. A novice niso bile spodbudne: tumor na materničnem vratu je bil maligen. Oktobra istega leta, po samo nekaj mesecih boja z boleznijo, je Henrietta Lacks umrla.
Beri dalje (1.185 besed) 5 komentarjev.
[ Ogledov: 8.056.  Objavljeno: 07/27/06. ]  

  Šund znanost: Krogi v prleškem žitu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Šund znanost Z velikim časovnim zamikom so se pojavili tudi pri nas. 19.julija nas je pri Dnevniku na rtv Slovenija novinar Bojan Pečko obvestil, da je pri Krapju v Prlekiji pilot motornega zmaja odkril skrivnostne kroge v žitu, štiri s premerom 10 metrov in enega s premerom okoli 25 metrov. Že takoj na začetku so nam postregli z domnevo, da so krogi nadnaravnega izvora, ali pa vsaj delo vesoljcev. Veliko bolj verjetna razlaga, da so krogi delo človeških rok, pač ne pritegne tolikšne pozornosti, kot naslov: Vesoljci obiskali tudi Slovenijo?, kot so prispevek naslovili na skrajšanem internetnem prepisu televizijskega prispevka. No, resnici na ljubo so v prispevku dopuščali tudi tisto bolj zemeljsko možnost.
Beri dalje (356 besed) 11 komentarjev.
[ Ogledov: 11.573.  Objavljeno: 07/21/06. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • Kolobocije okoli informiranega doktorata
  • Years of Living Dangerously
  • Delčkarska vročica
  • Strategija pametne specializacije - ver. 2
  • Nobelova nagrada za slovenskega fizika?
  • Konferenca o Žižkovih študijah
  • Veliko odkritje v kozmologiji
  • Nove teme na forumu  
  • Fourierova vrsta
  • Fizika energijska stanja
  • Fizika Transformator
  • Jezus
  • HAARP
  • Doma narejena baterija
  • Nove lastnosti snovi!?
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Utrinek iz galerije  
    Niels Bohr (1885-1962)
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da so naši pojmi le kreacije človeškega uma, ki jih napnemo nad naravna dejstva, da so izpeljani iz nepopolnega vedenja in se kot taki nikoli ne morejo natančno prilegati dejstvom, ter jih bomo zato ob povečevanju znanja morali nenehno izpopolnjevati."

    A.G. Tansley