časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  22. July 2014 13:21  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke.
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika.
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Neprijetna resnica o usodi našega planeta Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVelikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot je recimo hrvaški otok Vis. Za polet z letalom iz južnoameriškega Čila do otoka potrebujemo več kot pet ur, pri čemer preletimo skoraj štiri tisoč kilometrov oceana. Kako odročen kraj je Velikonočni otok, najbolj slikovito opišemo, če si zamislimo, da bi bil Vis osamljen otok, ki bi ga obkrožalo odprto morje oceana, najbližja celina pa bi bila šele nekje pri Kanarskih otokih ali na Grenlandiji.
Beri dalje (1.244 besed) 17 komentarjev.
[ Ogledov: 10.059.  Objavljeno: 10/26/06. ]  

  Celični policisti - Nobelova nagrada za medicino 2006 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPred davnimi, davnimi časi, ko na našem planetu še ni bilo ne rastlin ne živali, so takrat živeča preprosta enocelična bitja razvila učinkovit način, kako se ubraniti pred napadi nadležnih virusov, ki so že takrat povzročali zoprne epidemije. Šele pred nekaj leti so znanstveniki ugotovili, da je isti mehanizem, ki so ga enoceličarji pred mnogimi milijoni let razvili za obrambo pred virusi, še danes aktiven v večini živih bitjih, ki naseljujejo Zemljo, tudi pri ljudeh. Natančno poznavanje delovanja tega mehanizma nam bo omogočilo tudi učinkovito zdravljenje nekaterih hudih bolezni. Zato ne preseneča, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena prav znanstvenikoma (slika levo), ki sta pred nekaj leti ugotovila, kako deluje ta prastari, a še vedno zelo učinkovit celični mehanizem, ki je vgrajen v večino živih bitij na Zemlji.
Beri dalje (974 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.923.  Objavljeno: 10/20/06. ]  

  Kako je deskar dobil Nobelovo nagrado Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanosti»Sonce je bilo tisti dan zelo vroče. Bil je maj. Suh veter je pihal z vzhoda in nihče ni zares vedel, kako topel je bil, dokler ni okoli sončnega zahoda ponehal. Z Berkeleyja sva se skozi Cloverdale peljala proti dolini Anderson. /…/ Majhna kolesa sive Honde so naju vlekla čez hibe. Roke so sledile ovinkasti cesti, z mislimi pa sem bil nazaj v laboratoriju./…/ Danes kuham. Encimi in kemikalije, ki jih imam v laboratoriju, so moje sestavine. Sem velik otrok z novim avtomobilom in polnim rezervoarjem goriva. Nasploh sem zadovoljen. Poleg mene dremlje dekle, razmišljam pa o vznemirljivem, zelo pomembnem problemu.«
Beri dalje (1.384 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 2.781.  Objavljeno: 10/14/06. ]  

  Od čutnega izkustva k eksperimentu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
FilozofijaNa začetku enaindvajsetega stoletja, sto let po Einsteinovem "čudežnem letu" 1905, ko je z objavo nekaj prelomnih člankov postavil temelje sodobne fizike, se morda zdi obujanje več sto let starih polemik povsem nesmiselno početje, ki bi zanimalo le strokovnjake za zgodovino znanosti. Vendar lahko občutek vara, saj so nekatere težave, s katerimi so se spopadali "očetje" moderne znanosti, do določene mere še vedno aktualne. Ena od takšnih zimzelenih problematik je gotovo status neposrednega čutnega izkustva v znanosti. V sestavku bomo obravnavali spreminjanje odnosa do čutnega izkustva pri prehodu od srednjeveške k moderni znanosti.
Beri dalje (3.724 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 7.060.  Objavljeno: 10/10/06. ]  

  Organ za proizvodnjo sreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj bi se zgodilo, če bi se v razvpiti sceni na letališču ob koncu filma Casablanca Ingrid Bergman odločila drugače? Bi bila v življenju manj srečna, če bi ostala s Humpreyjem Bogartom v Maroku in se ne bi pridružila možu na poletu v Lizbono? Bi svojo odločitev obžalovala? Po teoriji Daniela Gilberta, profesorja psihologije s Harvarda in enega od najbolj znanih raziskovalcev sreče, bi jo katera koli izbira dolgoročno pripeljala do povsem enakega občutka sreče. Gilbert v svoji knjigi z naslovom »Stumbling on Happiness« (Knopf, Random House, 2006) na podlagi zadnjih znanstvenih odkritij, pri katerih je tudi sam pomembno sodeloval, razvije izviren pogled na tisočletja staro vprašanje, o katerem je bilo napisanih že mnogo globokih misli in filozofskih razprav: Kako biti srečen?
Beri dalje (1.212 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 3.600.  Objavljeno: 10/09/06. ]  

  Ljudje v službi robotov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV kultni trilogiji filmov Matrica (Matrix) sta si brata Wachowski zamislila svet prihodnosti, v katerem si stroji povsem podredijo ljudi. V njuni znanstvenofantastični viziji obstajajo ljudje samo še zato, ker jih stroji potrebujejo kot vir energije. Gojijo jih na nekakšnih plantažah zelo podobno, kot mi danes za potrebe prehranjevanja vzrejamo živali in rastline. Seveda moramo takšen fantazijski scenarij razumeti predvsem metaforično, kot premislek o nas samih in naši sedanji civilizaciji, saj je ideja uporabe človeških bitij kot vira energije povsem nesmiselna. Popolnoma na mestu pa je seveda vprašanje, ali bi teoretično lahko stroji v prihodnosti povsem nadomestili vse zmožnosti ljudi?
Beri dalje (1.215 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 4.515.  Objavljeno: 09/29/06. ]  

  Nedoločenost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiSeptembra 1941, ko je bil večji del Evrope že pod Hitlerjevo okupacijo in je kazalo, da bodo Nemci v vojni zmagali, je vodilni nemški fizik, eden od očetov kvantne fizike in Nobelov nagrajenec Werner Heisenberg, odpotoval v Köbenhavn, da bi se sešel s svojim učiteljem, danskim fizikom Nielsom Bohrom. Njuno srečanje sredi druge svetovne vojne, ko je Heisenberg vodil nemški poskus izdelave atomske bombe, Bohr pa je kmalu zatem pobegnil iz zasedene Evrope in se pridružil zavezniškim poskusom, da bi prehiteli Nemce, je imelo velik pomen tako za oba fizika kot za zgodovino dvajsetega stoletja. Obisk je potekal v napetem ozračju, saj sta se srečala nekdanja bližnja sodelavca in prijatelja, ki sta veliko let preživela skupaj, zdaj pa sta bila vsak na drugi strani velike vojne.
Beri dalje (1.120 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.747.  Objavljeno: 09/21/06. ]  

  Opazovanje rojstva novega jezika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1769 je berlinska akademija znanosti razpisala nagradno vprašanje o problemu izvora jezika, ki se je glasilo tako: »Ali bi bili ljudje, prepuščeni zgolj svojim naravnim zmožnostim, sposobni zasnovati jezik? S katerimi sredstvi se jim to lahko posreči? Radi bi dobili hipotezo, ki bi to jasno in celovito razložila.« Na natečaju je zmagal Johann Gottfried Herder z Razpravo o izvoru jezika, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu (Nova revija, 2004). V nagrajenem eseju Herder že s prvim stavkom razkrije svoje stališče: »Že kot žival ima človek jezik.« A verjetno nihče od takratnih udeležencev razprave ni pričakoval, da bomo lahko ljudje kdaj neposredno opazovali spontano rojstvo novega jezika, kot se je to zgodilo pred nekaj desetletji.
Beri dalje (1.221 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 4.060.  Objavljeno: 09/14/06. ]  

  Znanstveniki na počitnicah Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVrhunski znanstveniki so praviloma v službi tudi takrat, ko so na dopustu. Seveda ne tako kot menedžerji, ki morajo biti po telefonu dostopni štiriindvajset ur na dan in so velikokrat prisiljeni posle urejati tudi s plaže, ko imajo noge do kolen v morju, misli pa pri dobavitelju, ki je tovarni poslal napačne surovine. Znanstveniki so lahko v službi tudi takrat, ko sploh ne mislijo na znanost.
Beri dalje (1.201 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.342.  Objavljeno: 09/11/06. ]  

  Kako naj vem, da nisi robot? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV virtualnem svetu interneta so identitete velikokrat nejasne. V spletnih klepetalnicah se upokojenci brez težav izdajajo za najstnike, sramežljivi očalarji pa lahko prevzamejo vlogo izzivalnih mladenk. Če pri klepetu z neznanci niste pazljivi, se lahko hitro izkaže, da ni simpatična gospodična, s katero sta se v pogovorih tako dobro ujela, zares nihče drug kot vaš zoprni sosed.
Beri dalje (1.198 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 6.458.  Objavljeno: 09/05/06. ]  

  Boj za internet! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVerjetno ni nobenega dvoma, da je internet največja tehnološka pridobitev človeštva v zadnjih nekaj desetletjih. Ne samo da je močno spremenil in olajšal komunikacijo med ljudmi, ampak je na novo narisal tudi ves zemljevid sveta oziroma ga vsaj bistveno dopolnil z novim virtualnim teritorijem. Čedalje pomembnejše postaja vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik tega novega virtualnega sveta in mu sme postavljati pravila. So to velika telekomunikacijska podjetja, ki imajo v lasti kable, so to posamezne države, v katerih živijo uporabniki interneta, ali kdo tretji?
Beri dalje (1.105 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 4.447.  Objavljeno: 09/04/06. ]  

  Tretji spol? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiJulija 2006 je v ZDA umrl znan psiholog in seksolog John Money (slika na levi). Na univerzi Johns Hopkins v ZDA je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil eno prvih klinik za spreminjanje spola. Vseskozi ga je zanimalo predvsem raziskovanje spolne identitete, o čemer je napisal tudi veliko knjig. Njegove ugotovitve so bile sicer nenavadne in kontroverzne, a vseeno je postal nesporna avtoriteta na svojem področju. Vendar pa je Moneyjevo javno podobo zadnja leta življenja zelo očrnilo spoznanje, da njegov najslavnejši pacient, na katerem je postavil večji del znanstvene kariere, sploh ni takšen medicinski triumf, kot ga je predstavljal v svojih knjigah. Nasprotno, je eden od najbolj žalostnih primerov sodobne medicinske znanosti. To je njegova zgodba.
Beri dalje (1.324 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 5.581.  Objavljeno: 08/17/06. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • Mešetarjenje s študentskimi mnenji
  • Stališča strank do znanosti in visokega šolstva
  • Alenka Bratušek ustavila imenovanje upravnega odbora ARRS in kritika na razpis ARRS
  • Slovenski profesor v ZDA, ki je soustvarjal Hobita
  • Natečaj za najboljšo fotografijo s področja znanstvenega raziskovanja
  • Smo za (pre)drzno znanost
  • ARRS - nikoli končana zgodba
  • Nove teme na forumu  
  • Načrti za jedrsko fuzijo podjetja Helion - prevara?
  • Podiplomski študijh fizike na FMF v Ljubljani
  • Matematika in računalnik
  • Vpliv temperature na aluminij obročnikov kolesa
  • Izračun volumna rotacijskega telesa
  • Bioprotector:sevanje
  • pomoč pri uri
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Utrinek iz galerije  
    Naslovnica Kvarkadabre 1.0
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Dandanes je povsem običajno, da fiziki prestopijo meje kemijskega ozemlja, da matematiki opravljajo odlično delo na področju fizike, ali da fiziki razvijajo nova matematična orodja. Prestopanje meja je ena od najbolj uspešnih metod v znanosti."

    Wolfgang Koehler