časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  23. November 2014 15:12  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke.
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika.
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Aljaž Ule: Eksperimentalna ekonomija in teorija iger Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v četrtek 23. 11. 2006 ob 21:00 v Hiši eksperimentov.

(video: Posnetek predavanja! RealVideo zapis.)

Teorija iger se uporablja pri modeliranju in analizi vsakdanjih problemov, kot so koordinacija, sodelovanje, zaupanje in darovanje. Kaj nam teorija pravzaprav svetuje o odločanju v teh problemih? V predavanju bomo spoznali rezultate poskusov o odločanju človeških skupin in orisali moderni razvoj ekonomske in biološke teorije človeškega delovanja, altruizma in racionalnosti. (dr. Aljaž Ule, Univerza v Amsterdamu)
Beri dalje (89 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 5.652.  Objavljeno: 11/21/06. ]  

  Z internetom nad nevarne bolezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNa prvi pogled se zdi nenavadno, da bi lahko s sistematičnim brskanjem po internetu odkrivali nova žarišča nevarnih nalezljivih bolezni. Vendar se je pokazalo, da je ideja, ki so jo začeli razvijati pred slabim desetletjem v kanadski agenciji za javno zdravstvo, zelo učinkovita. Z majhnimi zagonskimi sredstvi so ustanovili posebno enoto, imenovano Global Public Health Intelligence Network (GPHIN), ki je z nekaj računalniki brskala po več deset tisoč periodičnih publikacijah po internetu in iskala vzorce, ki bi lahko pomenili, da se je nekje pojavilo žarišče nalezljive bolezni.
Beri dalje (1.216 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.786.  Objavljeno: 11/16/06. ]  

  Marko Kreft: Kako raziskujemo delovanje celic? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v torek 21. 11. 2006 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

(video: Posnetek predavanja! RealVideo zapis.)

Z mikroskopom lahko opazujemo zgradbo celic, lahko pa celo spremljamo celične procese. Opazujemo potovanje mešičkov, izločanje hormonov iz celic, razvrščanje kromosomov pri delitvi, in merimo koncentracije ionov v celicah. Hkrati lahko s posebnimi ojačevalniki merimo šibke električne tokove, ki tečejo skozi plazmalemo.

doc. dr. Marko Kreft, Medicinska fakulteta, Uni-Lj.
Beri dalje (1 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 4.211.  Objavljeno: 11/10/06. ]  

  Kemija romantične ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanosti»Ste se ravnokar noro zaljubili?« se je glasil napis na oglasni deski ene od newyorških univerz, ki je vabil študente, da bi sodelovali v zanimivem eksperimentu. Antropologinja Helen Fisher je iskala prostovoljce za raziskavo dogajanja v možganih v trenutku zaljubljenosti.
Beri dalje (1.182 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 8.464.  Objavljeno: 11/09/06. ]  

  Z idejami proti revščini Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj je najbolj razširjen vzrok smrti otrok, mlajših od petih let, v tretjem svetu? Verjetno vsi najprej pomislimo na najrazličnejše otroške bolezni ali zastrupitve z onesnaženo vodo. Amy Smith iz slavnega ameriškega inštituta MIT pravi, da je bila tudi sama šokirana, ko je izvedela, da so najpogostejši vzrok bolezni dihal, ki jih povzroči dim kuhinjskega ognja. Prav slabo zgrajeni štedilniki in neprimerno gorivo zanje, ki oddaja preveč dima, povzročijo vsako leto približno dva milijona smrti med najmlajšimi.
Beri dalje (1.312 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 2.878.  Objavljeno: 11/03/06. ]  

  Neprijetna resnica o usodi našega planeta Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiVelikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot je recimo hrvaški otok Vis. Za polet z letalom iz južnoameriškega Čila do otoka potrebujemo več kot pet ur, pri čemer preletimo skoraj štiri tisoč kilometrov oceana. Kako odročen kraj je Velikonočni otok, najbolj slikovito opišemo, če si zamislimo, da bi bil Vis osamljen otok, ki bi ga obkrožalo odprto morje oceana, najbližja celina pa bi bila šele nekje pri Kanarskih otokih ali na Grenlandiji.
Beri dalje (1.244 besed) 17 komentarjev.
[ Ogledov: 10.189.  Objavljeno: 10/26/06. ]  

  Celični policisti - Nobelova nagrada za medicino 2006 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPred davnimi, davnimi časi, ko na našem planetu še ni bilo ne rastlin ne živali, so takrat živeča preprosta enocelična bitja razvila učinkovit način, kako se ubraniti pred napadi nadležnih virusov, ki so že takrat povzročali zoprne epidemije. Šele pred nekaj leti so znanstveniki ugotovili, da je isti mehanizem, ki so ga enoceličarji pred mnogimi milijoni let razvili za obrambo pred virusi, še danes aktiven v večini živih bitjih, ki naseljujejo Zemljo, tudi pri ljudeh. Natančno poznavanje delovanja tega mehanizma nam bo omogočilo tudi učinkovito zdravljenje nekaterih hudih bolezni. Zato ne preseneča, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena prav znanstvenikoma (slika levo), ki sta pred nekaj leti ugotovila, kako deluje ta prastari, a še vedno zelo učinkovit celični mehanizem, ki je vgrajen v večino živih bitij na Zemlji.
Beri dalje (974 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.005.  Objavljeno: 10/20/06. ]  

  Kako je deskar dobil Nobelovo nagrado Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanosti»Sonce je bilo tisti dan zelo vroče. Bil je maj. Suh veter je pihal z vzhoda in nihče ni zares vedel, kako topel je bil, dokler ni okoli sončnega zahoda ponehal. Z Berkeleyja sva se skozi Cloverdale peljala proti dolini Anderson. /…/ Majhna kolesa sive Honde so naju vlekla čez hibe. Roke so sledile ovinkasti cesti, z mislimi pa sem bil nazaj v laboratoriju./…/ Danes kuham. Encimi in kemikalije, ki jih imam v laboratoriju, so moje sestavine. Sem velik otrok z novim avtomobilom in polnim rezervoarjem goriva. Nasploh sem zadovoljen. Poleg mene dremlje dekle, razmišljam pa o vznemirljivem, zelo pomembnem problemu.«
Beri dalje (1.384 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 2.849.  Objavljeno: 10/14/06. ]  

  Od čutnega izkustva k eksperimentu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
FilozofijaNa začetku enaindvajsetega stoletja, sto let po Einsteinovem "čudežnem letu" 1905, ko je z objavo nekaj prelomnih člankov postavil temelje sodobne fizike, se morda zdi obujanje več sto let starih polemik povsem nesmiselno početje, ki bi zanimalo le strokovnjake za zgodovino znanosti. Vendar lahko občutek vara, saj so nekatere težave, s katerimi so se spopadali "očetje" moderne znanosti, do določene mere še vedno aktualne. Ena od takšnih zimzelenih problematik je gotovo status neposrednega čutnega izkustva v znanosti. V sestavku bomo obravnavali spreminjanje odnosa do čutnega izkustva pri prehodu od srednjeveške k moderni znanosti.
Beri dalje (3.724 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 7.389.  Objavljeno: 10/10/06. ]  

  Organ za proizvodnjo sreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj bi se zgodilo, če bi se v razvpiti sceni na letališču ob koncu filma Casablanca Ingrid Bergman odločila drugače? Bi bila v življenju manj srečna, če bi ostala s Humpreyjem Bogartom v Maroku in se ne bi pridružila možu na poletu v Lizbono? Bi svojo odločitev obžalovala? Po teoriji Daniela Gilberta, profesorja psihologije s Harvarda in enega od najbolj znanih raziskovalcev sreče, bi jo katera koli izbira dolgoročno pripeljala do povsem enakega občutka sreče. Gilbert v svoji knjigi z naslovom »Stumbling on Happiness« (Knopf, Random House, 2006) na podlagi zadnjih znanstvenih odkritij, pri katerih je tudi sam pomembno sodeloval, razvije izviren pogled na tisočletja staro vprašanje, o katerem je bilo napisanih že mnogo globokih misli in filozofskih razprav: Kako biti srečen?
Beri dalje (1.212 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 3.704.  Objavljeno: 10/09/06. ]  

  Ljudje v službi robotov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV kultni trilogiji filmov Matrica (Matrix) sta si brata Wachowski zamislila svet prihodnosti, v katerem si stroji povsem podredijo ljudi. V njuni znanstvenofantastični viziji obstajajo ljudje samo še zato, ker jih stroji potrebujejo kot vir energije. Gojijo jih na nekakšnih plantažah zelo podobno, kot mi danes za potrebe prehranjevanja vzrejamo živali in rastline. Seveda moramo takšen fantazijski scenarij razumeti predvsem metaforično, kot premislek o nas samih in naši sedanji civilizaciji, saj je ideja uporabe človeških bitij kot vira energije povsem nesmiselna. Popolnoma na mestu pa je seveda vprašanje, ali bi teoretično lahko stroji v prihodnosti povsem nadomestili vse zmožnosti ljudi?
Beri dalje (1.215 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 4.635.  Objavljeno: 09/29/06. ]  

  Nedoločenost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiSeptembra 1941, ko je bil večji del Evrope že pod Hitlerjevo okupacijo in je kazalo, da bodo Nemci v vojni zmagali, je vodilni nemški fizik, eden od očetov kvantne fizike in Nobelov nagrajenec Werner Heisenberg, odpotoval v Köbenhavn, da bi se sešel s svojim učiteljem, danskim fizikom Nielsom Bohrom. Njuno srečanje sredi druge svetovne vojne, ko je Heisenberg vodil nemški poskus izdelave atomske bombe, Bohr pa je kmalu zatem pobegnil iz zasedene Evrope in se pridružil zavezniškim poskusom, da bi prehiteli Nemce, je imelo velik pomen tako za oba fizika kot za zgodovino dvajsetega stoletja. Obisk je potekal v napetem ozračju, saj sta se srečala nekdanja bližnja sodelavca in prijatelja, ki sta veliko let preživela skupaj, zdaj pa sta bila vsak na drugi strani velike vojne.
Beri dalje (1.120 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.863.  Objavljeno: 09/21/06. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • ARRS spreminja pravilnik
  • Nazorne animacije gibanja izpustov CO2 v atmosferi
  • Anonimka univerzitetnega žvižgača
  • Juncker pravkar ukinil funkcijo "glavnega znanstvenega svetovalca predsednika komisije"
  • Einstein tudi v slovenščini
  • Medzvezdje (Interstellar, 2014)
  • CERN dobil prvo generalno direktorico
  • Nove teme na forumu  
  • energija krvi
  • Točke na simetrali kota
  • Oddaljenost od točke
  • Geometrijsko vprasanje
  • sinteza mila
  • Osnovno razumevanje za tehnologijo kvantnega vakuuma
  • 3.Newtnov zakon
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Utrinek iz galerije  

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Če se želite zares načuditi, razmislite o tem: Začnete kot ena celica, ki je nastala z združenjem spermija in jajčeca; ta se razdeli na dve, nato štiri, osem, in tako naprej. Na neki stopnji se pojavi ena sama celica, ki je zametek celotnih človeških možganov. že sam obstoj te celice bi moral biti eno od velikih čudes Zemlje. Ljudje bi morali hoditi naokoli cel dan ter glasno drug drugemu izražali svoje začudenje, govoreč o ničemer drugem kot le o tej celici."

    Lewis Thomas