časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  26. May 2013 11:27  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Hiperokusna hrana kot droga Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiProfesor pediatrije, pravnik in dolgoletni vodja ameriške agencije, ki skrbi za kakovost hrane in zdravil (Food and Drug Administration, FDA), David Kessler si je s svojim bojem proti tobačni industriji prislužil laskavo priznanje "heroj javnega zdravja". Zdaj bije novo bitko, ki je morda še pomembnejša, kot je bilo opozarjanje na škodljivosti kajenja. Nedavno je izdal knjigo z naslovom Konec prenajedanja (The End of Overeating: Taking Control of the Insatiable American Appetite, Rodale Books 2009), v kateri pojasnjuje, zakaj smo danes v razvitem svetu priča epidemiji debelosti.
Beri dalje (1.219 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.839.  Objavljeno: 08/22/11. ]  

  Tao znanosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV prvi polovici dvajsetega stoletja so veliki znanstveniki, kot so bili Einstein, Bohr in Heisenberg, temeljito zamajali ustaljeno podobo tega, kako je zgrajen svet. Postavili so pomembne nove teorije o vesolju, prostoru, času in zgradbi snovi, katerih skupna značilnost je bila, da se jih ni dalo preprosto razumeti. Zato so zelo veliko časa porabili tudi za razprave o smislu in pomenu teh novih spoznanj.
Beri dalje (1.241 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.797.  Objavljeno: 08/08/11. ]  

  Narava nam je podarila štiri vrste sreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPeter Milner in James Olds sta kot postdoktorska raziskovalca leta 1953 v laboratoriju znanega kanadskega nevropsihologa Donalda Hebbsa v možgane podgan kirurško vstavljala elektrode in opazovala, kako se živali obnašajo, ko jim z električnimi impulzi stimulirata posamezna možganska območja. Podgane so po posegu okrevale že v nekaj dneh in so se obnašale dokaj normalno, edina razlika je bila, da so jim sedaj iz glave "rasle" žice.
Beri dalje (1.152 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 3.978.  Objavljeno: 08/01/11. ]  

  Molzenje kemikalij sreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiOdkar na kanalu National Geographic predvajajo oddajo Šepetalec psom, je strokovnjak za pasjo psihologijo Cesar Millan prava medijska zvezda. Nanj se obračajo ljubitelji psov z najrazličnejšimi težavami in vse bolj ali manj razreši z enim samim nasvetom, ki ga v različnih oblikah neprestano ponavlja. Pasji možgani so zmožni prevzeti le dve vlogi v odnosu do drugih psov in ljudi: ali sledijo vodji ali pa poskušajo biti sami vodje, če v okolici ne začutijo koga, ki bi ga priznali kot svojega nadrejenega.
Beri dalje (1.112 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.321.  Objavljeno: 07/25/11. ]  

  Kvarkadabrin fokus: vozli in spleti iz topoloških defektnih zank Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Fokus V Kvarkadabrinem fokusu predstavljamo delo skupine slovenskih fizikov z Instituta Jožef Stefan in FMF Univerze v Ljubljani, ki so uspeli z optično pinceto manipulirati topološke defekte v tekočih kristalih in "tkati" splete. Delo je bilo objavljeno v reviji Science, ima pa precejšen potencial za uporabo na različnih drugih področjih fizike. Prvega avtorja članka, Uroša Tkalca z IJS in Max Planckovega Instituta v Göttingenu smo prosili za odgovore na standardna vprašanja Kvarkadabrinega fokusa.
Beri dalje (1.300 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.575.  Objavljeno: 07/19/11. ]  

  The Psychopath Test: A Journey Through the Madness Industry Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigeUveljavljeni pisatelj zelo nazorno predstavi svet pravih in domnevnih psihopatov. Spoznamo mladeniča, ki so ga pred leti aretirali zaradi mladostnega nasilništva. Iz strahu, da bo za več let obtičal v zaporu, se je odločil braniti tako, da je preiskovalcem odgovarjal enako, kot se je spomnil, da so v podobnih primerih odgovarjali psihopati v znanih filmih. Na koncu ni šel za nekaj let v zapor, ampak za dvajset let v zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice. Zelo zanimiva je tudi teorija, ki jo zagovarja eden izmed uveljavljenih strokovnjakov za psihopate. Po njegovem mnenju so mnogi politiki in direktorji velikih podjetij dejansko psihopati ali bi vsaj zbrali zelo veliko točk na testu, o katerem govori tudi naslov knjige.
Beri dalje (13 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.167.  Objavljeno: 07/06/11. ]  

  Incognito: The Secret Lives of the Brain Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigeSte vedeli, da so raziskovalci v ZDA pokazali, da je statistično večja verjetnost, da bodo ljudje z imeni Denise ali Dennis postali zobozdravniki (dentists), Laura ali Lawrence pravniki (lawyers) in George ali Georgina geologi. Uveljavljeni nevroznanstvenik nam v svoji novi knjigi pojasnjuje, kateri mehanizmi v naši glavi so odgovorni za tako preproste odločitve, kot je, recimo, s kom se bomo poročili, kje bomo živeli in kaj bomo študirali. Kot zapiše nekje v knjigi, naši možgani večino časa delujejo na nekakšnem avtopilotu.
Beri dalje (11 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.116.  Objavljeno: 07/05/11. ]  

  A Planet of Viruses Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigePlanet virusov je zanimiva kratka knjiga uveljavljenega pisca o znanstvenih temah. V njej lahko izvemo, da so znanstveniki našli viruse dobesedno povsod, kamor koli so pogledali. Tudi v jamah zelo globoko pod površjem zemlje in pod več kot kilometer debelim lednim oklepom Antarktike. Avtor nam zelo nazorno predstavi tudi najrazličnejše strategije, ki jih te najmanjše oblike življenja uporabljajo za svoje širjenje in razmnoževanje.
Beri dalje (11 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.700.  Objavljeno: 07/04/11. ]  

  Veseli nas, da se niste držali naših priporočil Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiSpomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg (na sliki levo), potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bodo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl. Aretirali so jo namreč zaradi protifašističnega aktivizma in jo kot politično zapornico poslali v koncentracijsko taborišče, zelo verjetno v Dachau.
Beri dalje (1.220 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.789.  Objavljeno: 06/27/11. ]  

  Ivan Kreft: Tatarska ajda prihaja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v četrtek 23. 6. 2011 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

V Hiši eksperimentov je dr. Ivan Kreft, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predaval o ajdi že pred dvema letoma (januarja 2009). Medtem se je zgodilo veliko novega, zlasti pri tatarski ajdi. Tatarsko ajdo, znano tudi z imenom »cojzla«, smo zadnji dve leti ponovno začeli pridelovati v Sloveniji. Te rastline s prijetnim, rahlo grenkastim okusom zrn, nismo pridelovali v Sloveniji že pol stoletja. Sedaj jo cenimo zaradi flavonoidov in drugih antioksidantov. Raziskali smo njene metabolite – sedaj vemo, katere od njenih snovi ji dajejo aromo, kaj vpliva na njeno antioksidativno vrednost, pa tudi to, kako se snovi tatarske ajde spreminjajo med mletjem in pripravo jedi. Zanimiv čaj iz zrn tatarske ajde, ki smo ga pred dvema letoma še uvažali z Japonske, sedaj znamo izdelovati tudi v Sloveniji.

Beri dalje (28 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.716.  Objavljeno: 06/20/11. ]  

  Kako nas napadajo virusi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiJanuarja 1914 se je nemški mikrobiolog prof. Walter Kruse odločil izvesti na prvi pogled nenavaden eksperiment. Svojega prehlajenega asistenta dr. Hilgerja je prosil, če lahko v znanstvene namene daruje nekaj tekočine, ki mu je curljala iz nosu. Izcedek je nato razredčil v fiziološki raztopini in s pomočjo filtra očistil. Zatem je nekaj drobcev te tekočine kapnil na nosove dvanajstih kolegov z inštituta in štirje med njimi so dejansko dobili prehlad. Ko je bil Hilger 15. junija ponovno prehlajen, sta s Krusejem poskus ponovila še na študentih. Šestintridesetim sta na nosove nanesla kapljice okužene raztopine, devetindvajset študentov in sedem uslužbencev inštituta pa je sodelovanje pri poskusu zavrnilo. Med okuženimi jih je kar petnajst zbolelo, v kontrolni skupini tistih, ki so okužbo zavrnili, pa le eden.
Beri dalje (1.112 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.644.  Objavljeno: 06/20/11. ]  

  The Edge of Physics: A Journey to Earth's Extremes to Unlock the Secrets of the Universe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zanimive knjigeUrednik pri reviji New Scientist se je podal na popotovanje po odročnih koncih našega planeta, kjer potekajo pomembni fizikalni eksperimenti. Bil je v Sibiriji, kjer si je ogledal »nevtrinski teleskop«, v čilski puščavi Atacama, kjer prav tako lovijo delce z neba, na havajski gori Mauna Kea, kjer je astronomski observatorij, v Cernu, na Antarktiki in južnem polu ter v Tibetu in v Kaliforniji. O svojih popotovanjih je napisal zanimivo knjigo, ki nam nazorno predstavi, kako je od blizu videti sodobna fizikalno-astronomska eksperimentalna znanost. (S.D.)
Beri dalje (21 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.827.  Objavljeno: 05/30/11. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • MOOC
  • Ekonomska situacija na IJS
  • Kako pobegniti iz "doline smrti" napačnega razumevanja šole?
  • O (ne)financiranju znanosti
  • Glass explorer v LHC tunelu
  • 30 let transgenih rastiln
  • Ali se splača diplomirati?
  • Nove teme na forumu  
  • ADJ- astronomski tabor Rogla 2013
  • Čas je - časa ni
  • MARS 2013
  • O kakšnih gramih / km se pogovarjamo?
  • MiselneIgre
  • REŠIMO SLOVENIJO
  • PDF knjige
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Utrinek iz galerije  
    Werner Heisenberg (1901-1976)
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Svet le malo ve o tem, koliko misli in teorij, ki so prešle skozi razum znanstvenika, je ta razum potihoma in na skrivaj poteptal, da tudi v najuspešnejših primerih niti desetina predlogov, upov in predhodnih zaključkov ni dočakala realizacije."

    Michael Faraday