časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  25. May 2013 05:25  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
 
Biologija
 
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


  Ali je norost nalezljiva bolezen? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaSi predstavljate, kaj bi pomenilo, če bi se lahko norosti nalezli tako kot gripe? Dovolj bi bilo, da vam kdo, ki je že okužen, kihne za ovratnik, in že bi znoreli. Da si bomo pa vsi predstavljali isto, kaj pomeni beseda norost, začnimo s preprosto definicijo. Kaj je norost? To so vedenjske spremembe, ki spremljajo duševne bolezni. Norost razlikujemo od telesnih bolezni ali tako imenovanih »pravih bolezni« kot so na primer tumor, infarkt, sladkorna bolezen in druge. Da bi odgovorili na vprašanje ali je tudi norost lahko nalezljiva, si bomo pogledali deset primerov iz biologije, kako povzročitelji bolezni vplivajo na vedenje svojih gostiteljev.
Beri dalje (1.096 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 5.668.  Objavljeno: 10/03/08. ]  

  Krvni doping – športniki, novodobni vampirji? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaNaslov sestavka naj vas ne zavede, saj ne bomo obujali spominov na nadaljevanko »Buffy, izganjalka vampirjev«. Govorili bomo o krvnem dopingu, kot pogosto imenujemo zviševanje števila rdečih krvničk v krvi (eritrocitov, angl. okrajšava RBC: Red Blood Cells) ob pomoči različnih nedovoljenih sredstev. Športniki si želijo povečati število eritrocitov v krvi, ker večje število rdečih krvničk lahko do mišic prinese več kisika, to pa izboljša vzdržljivost in zmogljivost ali drugače, kasneje se zadihajo, kasneje dobijo »musklfiber«. Vendar pa se zaradi večjega števila rdečih krvničk kri zgosti, kar prekomerno obremeni srce, nastanejo tudi krvni strdki, celotna zgodba pa se lahko v skrajnem primeru konča s smrtjo zaradi kapi ali infarkta.
Beri dalje (3.711 besed) 3 komentarjev.
[ Ogledov: 8.392.  Objavljeno: 09/24/07. ]  

  Zakaj jabolka porjavijo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaSte si že kdaj narezali jabolka na krhlje, ko pa ste jih želeli čez nekaj časa pojesti, so bila vsa rjava? Ta pojav imenujemo encimsko rjavenje. Barva jabolčne lupine je, vsaj dokler jabolko ne zgnije, zelo stabilna, barva belega jabolčnega mesa pa se že nekaj minut po razrezanju hitro spremeni in postane rjava, manj privlačna in neprimerna za postrežbo.
Beri dalje (595 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 6.981.  Objavljeno: 09/10/07. ]  

  Naredimo si grenčico Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaGrenkoba je prispodoba za nekaj slabega ali žalostnega. Grenkega življenja in grenkih izkušenj si nič kaj ne želimo, kljub temu pa so grenke pijače med ljudmi zelo priljubljene. Tako poznamo encijanovo žganje, ki ga naredimo z namakanjem korenin rumenega svišča (Gentiana lutea) v žganju; pelinkovec in vermut sta s pelinom (Artemisia absinthium) aromatizirani desertni vini, cynar je grenak liker iz artičoke (Cynara scolymus), ter švedska grenčica, ki jo pripravljamo iz zmesi različnih grenkih in aromatičnih rastlin.
Beri dalje (530 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 9.265.  Objavljeno: 05/27/07. ]  

  Med ni edini čebelji pridelek Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaČebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Naš čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih strokovnjakov na tem področju. Cesar ga je poklical na Dunaj in ga imenoval za učitelja čebelarstva. Kljub tej dolgi tradiciji, se nas le malo zaveda, da nam čebele dajejo poleg medu še druge koristne pridelke, kot so matični mleček, čebelji strup, vosek, pelod in propolis. Vse to lahko uporabimo v prehrani in v zdravstvene namene. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da nam čebele koristijo, ker oprašujejo cvetove sadnega drevja in nekaterih poljščin in s tem zagotavljajo čim večji pridelek. Poglejmo si po vrsti lastnosti posameznih čebeljih pridelkov ter njihovo prehransko in zdravilno vrednost.
Beri dalje (908 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 11.161.  Objavljeno: 05/11/07. ]  

  Strupene rastline v prehrani Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaLjudje se že vse od svojega nastanka iz izkušenj učijo katere rastline so užitne in katere ne. Pravzaprav se o užitnosti in strupenosti rastlin z izkušnjami učijo tudi živali. Ljudje to znanje z ustnim in pisnim izročilom prenašamo iz generacije na generacijo, tako da se je do danes nabralo že veliko izkušenj. Kako to, da strupene rastline, kljub bogatemu znanju vseeno zaidejo v prehrano? Vzroka sta predvsem dva: lahko zaidejo po pomoti, v nekaterih primerih pa jih v prehrano vključimo namenoma, ker je naše znanje o njihovi strupenosti, kljub tisočletnim izkušnjam še vedno nezadostno. Zelo pogost primer zastrupitve zaradi pomote so strupene gobe. Naša najnevarnejša strupena goba je zelena mušnica (Amanita phalloides). Kjub zdravniški pomoči umre okoli petina vseh zastrupljencev, med otroci pa je smrtnost še večja. Med zastrupljenimi otroci starimi manj kot 10 let, jih umre kar polovica. Eden izmed razlogov za veliko smrtnost je tudi to, da znaki zastrupitve (simptomi) nastopijo šele po 12 urah ali kasneje, ko se strup že razširi po celem telesu.
Beri dalje (834 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 8.686.  Objavljeno: 04/25/07. ]  

  Prosti radikali v našem telesu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaKaj imajo skupnega kajenje, radioaktivnost, UV žarki, nezdrava prehrana, ateroskleroza in rak na eni strani ter vitamini A, E in C, sadje, zelenjava, zmernost, cink in selen na drugi? Skupni imenovalec so prosti radikali.
Beri dalje (696 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 7.358.  Objavljeno: 04/15/07. ]  

  Zdravilne rastline v zdravilih na recept Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaPod pojmom “zdravilna zelišča” si največkrat predstavljamo čaje ali čajne mešanice z blagimi učinki na telo, ki jih ponavadi uporabljamo samo kot dopolnilno zdravljenje ali pa za zdravljenje manj hudih bolezenskih stanj. Večinoma je tako pojmovanje kar pravilno. Kot primer poglejmo, kako deluje kamilica. Če jo uporabimo notranje (npr. da popijemo kamilični čaj), nam miri krče prebavil, blaži vnetja želodčne in črevesne sluznice ter odpravlja vetrove. Zunanje (npr. v obliki obkladkov) pa kamilica blaži kožna vnetja in lajša bolečine. Vse to so učinki na lažja bolezenska stanja. Kamilica pomaga tudi pri nekaterih težjih stanjih, npr. pri rani na želodcu, vendar jo v takem primeru uporabljamo le kot dopolnilo k drugim načinom zdravljenja, o uporabi pa se posvetujemo z zdravnikom.
Beri dalje (568 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 11.775.  Objavljeno: 04/04/07. ]  

  Zloraba odvajalnih zelišč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaOdvajala so ena najpogosteje zlorabljenih skupin zdravil naravnega izvora. Z njimi si veliko predvsem starejših ljudi “zdravi” zaprtost, ki je posledica neustrezne prehrane in premalo gibanja; mlajši pa jih pogosto uporabljajo za uravnavanje telesne teže (hujšanje). Zdravilne rastline z odvajalnim delovanjem najdemo tudi v različnih nestrokovno pripravljenih čajnih mešanicah sumljivih proizvajalcev,  npr. v  “želodčnem čaju” in celo v  “otroškem čaju”, kjer jih ne bi smelo biti.
Beri dalje (572 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 11.125.  Objavljeno: 03/26/07. ]  

  Hrana kot zdravilo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaHrana je našemu telesu nujno potrebna za nemoteno delovanje, rast in razvoj. S hrano v telo vnašamo potrebno energijo in gradbene elemente za izgradnjo ter obnovo telesnih celic in tkiv. Za vnos energije je najpomembnejša hrana, ki vsebuje ogljikove hidrate in maščobo; za izgradnjo in obnovo telesa pa je najpomembnejša hrana z veliko beljakovinami (proteini), ter vitamini in minerali. Razmerje med temi vrstami hrane mora biti prilagojeno posameznikovim potrebam. Tako npr. otroci, ki še rastejo, potrebujejo več beljakovin; športniki, ki pa porabijo več energije, morajo uživati hrano z veliko ogljikovimi hidrati. Poleg naštetih sestavin, mora zdrava prehrana vsebovati tudi zadostno količino vode in nekaj neprebavljivih vlaknin, ki omogočajo normalno prebavo. Uravnotežena in raznovrstna prehrana je torej neobhodna za ohranjanje zdravja. Ko pa nas prizadenejo zdravstvene težave, ponavadi posežemo po zdravilih, bodisi po zdravilih brez recepta, med katerimi jih je veliko naravnega izvora, ali pa po zdravilih, ki nam jih predpiše zdravnik, med katerimi pri nas žal še ni zdravilnih rastlin. Pri nekaterih lažjih bolezenskih stanjih, pa si lahko pri zdravljenju pomagamo tudi s hrano.
Beri dalje (783 besed) 3 komentarjev.
[ Ogledov: 16.380.  Objavljeno: 03/21/07. ]  

  Narava nima vselej prav Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaLjudska medicina uporablja več sto zdravilnih rastlin, vsako za mnogo različnih bolezni. Učinkovitost zdravilnih rastlin pa je le v redkih primerih nedvoumno znanstveno dokazana, kar pa ne pomeni, da so ostale rastline, ki se tradicionalno uporabljajo za zdravljenje, neučinkovite. Večina zdravilnih rastlin ima šibke učinke, ki jih ni lahko dokazati. Težko je ločiti, koliko k zdravljenju prispeva sama rastlina oz. zdravilne snovi v njej, koliko pa prispeva blagodejni psihološki učinek, ki bi ga dosegli, tudi če bi dali bolniku namesto zdravila le obarvano vodo (to strokovno imenujemo placebo učinek).
Beri dalje (817 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 5.200.  Objavljeno: 03/14/07. ]  

  Zakaj so nekatere rastline zdravilne? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
BiologijaZdravilne rastline so zdravilne zato, ker vsebujejo zdravilne snovi. Iz nekaterih zdravilnih rastlin so raziskovalci že davno izolirali zdravilne učinkovine. Tako so na primer atropin, učinkovino iz volčje češnje (Atropa belladona) izolirali že v prejšnjem stoletju, kardiotonične glikozide iz škrlatnega naprstca (Digitalis purpurea) pa v začetku tega stoletja. S tem niso le zadostili znanstveni radovednosti, temveč so omogočili, da lahko zdravniki z uporabo čistih učinkovin, le te bolj natančno odmerjajo, kot če bi pacientom dajali zdravilne rastline v obliki čaja ali tinkture. Poznavanje aktivne učinkovine v zdravilnih rastlinah je pomembno tudi zato, da lahko z njihovo analizo ugotavljamo kvaliteto droge (izraz “droga” farmacevti uporabljamo v pomenu: posušen rastlinski ali živalski del). Izolirane učinkovine so lahko tudi osnova, iz katere z organsko sintezo izdelamo še bolj učinkovite zdravilne učinkovine, ali pa spojine z drugačnim zdravilnim delovanjem.
Beri dalje (771 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 15.596.  Objavljeno: 03/04/07. ]  

 Biološki članki na stari strani  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • MOOC
  • Ekonomska situacija na IJS
  • Kako pobegniti iz "doline smrti" napačnega razumevanja šole?
  • O (ne)financiranju znanosti
  • Glass explorer v LHC tunelu
  • 30 let transgenih rastiln
  • Ali se splača diplomirati?
  • Nove teme na forumu  
  • ADJ- astronomski tabor Rogla 2013
  • Čas je - časa ni
  • MARS 2013
  • O kakšnih gramih / km se pogovarjamo?
  • MiselneIgre
  • REŠIMO SLOVENIJO
  • PDF knjige
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Utrinek iz galerije  
    Heisenberg pred tablo
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Bog je pri stvarjenju vesolja uporabljal čudovito matematiko."

    Paul Davies