 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
Zgodbe iz znanosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Kako meriti napredek človeštva? |
  |
  Na vprašanje, kaj sploh pomeni, da človeštvo napreduje, ni lahko odgovoriti. Še težje je, če želimo družbeni napredek meriti in ga po možnosti izraziti v eni sami številki. V dvajsetem stoletju se je kot priročna in dokaj zanesljiva oblika merjenja razvoja uveljavil bruto domači proizvod (BDP), ki predstavlja "tržno vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu". Vendar se že dalj časa pojavljajo resne kritike, da zgolj spremljanje BDP in vrednotenje napredka družbe preko njegove rasti ni primerno za enaindvajseto stoletje.
|
|
| Beri dalje (1.167 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 388 ] |
|
| Iznajdba permanentne inovativnosti |
|
 Veliko učenih ljudi se je že spraševalo, kaj je vzrok hitrega razvoja družbe, ki smo mu priča zadnji dve stoletji. Čeprav je bilo v zgodovini več obdobij, ko je človeštvo relativno hitro napredovalo v razvoju, so bile te periode praviloma kratke in teritorialno omejene. Od leta 1800 naprej se naša civilizacija neprestano razvija s tempom, ki je bistveno hitrejši kot kdajkoli prej. Postavljenih je bilo veliko hipotez, ki poskušajo pojasniti hiter razvoj, a danes se zdi najbolj prepričljiva teorija, da je v času razsvetljenstva prišlo do pomembne spremembe v odnosu družbe do novih idej.
|
|
| Beri dalje (1.231 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 467. Objavljeno: 16. 08. 2010. ] |
|
| Zdravi in škodljivi stres |
|
 Angleški profesor epidemiologije in javnega zdravja Michael Marmot je od konca šestdesetih let naprej izvajal obsežno študijo, v kateri je spremljal zdravje skoraj trideset tisoč britanskih javnih uslužbencev. Analiza je bila zanimiva, ker je zaobjemala skupino ljudi, ki je imela dostop do približno enake zdravstvene oskrbe, vsi so imeli razmeroma stabilno redno zaposlitev in živeli so v Londonu, tako da je bil vpliv okolja pri vseh enak.
|
|
| Beri dalje (1.355 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 475. Objavljeno: 09. 08. 2010. ] |
|
| Zelena revolucija še traja |
|
 Leta 1798 je Thomas Robert Malthus v svojem "Eseju o načelu populacije" slavno napovedal, da pridelava hrane ne bo mogla slediti naraščanju človeške populacije, saj je površina zemlje, ki jo lahko uporabimo za kmetijstvo, omejena. Vendar se je njegova napoved, da omejena količina kmetijskih površin ne bo mogla nahraniti vedno večjega števila ljudi, kmalu izkazala za napačno.
|
|
| Beri dalje (1.238 besed) 5 komentarjev. |
| [ Ogledov: 590. Objavljeno: 02. 08. 2010. ] |
|
| Zakaj človeštvo napreduje? |
|
 Tasmanija je velik otok južno od Avstralije, za katerega lahko brez slabe vesti rečemo, da se nahaja nekje na koncu sveta. Ljudje so ga naselili že vsaj pred 35.000 leti, ko je bil še po kopnem povezan s celino. Pred približno 10.000 leti pa se je gladina morja dvignila in polotok je postal otok, ki ga je od Avstralije ločil več kot 200 kilometrov širok pas morja. Ocenjujejo, da je po koncu zadnje ledene dobe na Tasmaniji ostalo ujetih približno 5000 aboriginov, ki so razdeljeni na devet plemen živeli povsem osamljeno brez kakršnegakoli stika s kulturami, ki so naseljevale Avstralijo, dokler ni leta 1642 otoka ponovno odkril nizozemski pomorščak Abel Tasman. Ker so bili Tasmanci neodporni proti evropskim boleznim, prišlo pa je tudi do spopadov z evropskimi prišleki, se je že tako majhno število staroselcev hitro zdesetkalo. Zadnja Tasmanka naj bi umrla leta 1876, skupaj z njo pa tudi jeziki, ki so jih nekoč govorili na tem otoku.
|
|
| Beri dalje (1.063 besed) 6 komentarjev. |
| [ Ogledov: 834. Objavljeno: 26. 07. 2010. ] |
|
| Zadnji pravi učenjak, ki mu znanost pomeni vse? |
|
 Ruski matematik Grigorij "Griša" Perelman je nedvomno heroj sodobne znanosti. Tega statusa mu ne pripisujejo zgolj zaradi vrhunskih dosežkov na področju topologije in popolne predanosti znanosti, ampak tudi zaradi odkritega in doslednega zavračanja sistema organizacije raziskovalnega dela, kot se je vzpostavilo v zadnjih desetletjih povsod po svetu. Raziskovalci medsebojno zgolj še tekmujejo, kdo bo objavil več člankov in pridobil več citatov, kar Griša prezira iz dna duše, zato dosledno zavrača vsa priznanja, ki mu jih podeljuje takšna "znanstvena skupnost". Pred nekaj tedni je dokončno zavrnil tudi milijon dolarjev nagrade, ki mu jo je za dokaz Poincaréjeve domneve (v resnici gre zdaj že za teorem in ne več le za domnevo) podelil Clay Mathematics Institute.
|
|
| Beri dalje (1.166 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 979. Objavljeno: 11. 07. 2010. ] |
|
| Mož, ki je stehtal Zemljo in odkril vodik |
|
 Malokrat v zgodovini se je zgodilo, da bi bil eden izmed najbogatejših ljudi hkrati tudi eden najboljših učenjakov. Anglež Henry Cavendish je konec osemnajstega stoletja veljal za vrhunskega eksperimentalnega znanstvenika. Postavil je zelo visoke standarde meritev, ki jih še dolgo zatem niso zmogli preseči. Hkrati pa je kmalu po koncu študija podedoval ogromno bogastvo, ki ga je naredilo za enega najbogatejših Britancev.
|
|
| Beri dalje (1.159 besed) 2 komentarjev. |
| [ Ogledov: 729. Objavljeno: 05. 07. 2010. ] |
|
| Ali nagrajevanje zavira inovativnost? |
|
 Kmalu po drugi svetovni vojni je ameriški raziskovalec Harry Harlow prišel na sled pomembnim spoznanjem o naravi motivacije pri kreativnih nalogah, a se za njegova spoznanja žal vrsto let nihče ni zmenil. Harlow je na University of Wisconsin ustanovil enega prvih laboratorijev za preučevanje obnašanja primatov in leta 1949 izvedel poskus, pri katerem so se opice učile razreševati preprost mehanski problem. Razdelil jim je mehanske igrače, pri katerih so morale v posebnem zaporedju izvleči zatič, da se je na igrači odprla zapora.
|
|
| Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.242. Objavljeno: 31. 05. 2010. ] |
|
| Kako je nastajal internet |
|
 Vlade industrijskega sveta, vi utrujeni velikani iz mesa in jekla, prihajam iz kiberprostora, novega domovanja misli. Vas, ki ste iz preteklosti, v imenu prihodnosti prosim, da nas pustite pri miru. Med nami niste dobrodošli. Tu, kjer se zbiramo, nimate suverenosti. /... / Vaši pravni pojmi lastnine, izražanja, identitete in gibanja za nas ne veljajo. Temeljijo na fizični materiji, a pri nas ni ničesar materialnega."
|
|
| Beri dalje (1.138 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.244. Objavljeno: 03. 05. 2010. ] |
|
| Biologija strahu |
|
 Ko je švicarski psiholog in nevrolog Édouard Claparede pred približno stotimi leti zdravil pacientko, ki je imela hudo obliko amnezije, saj ni mogla tvoriti novih spominov, je slučajno prišel na sled pomembni ugotovitvi o delovanju človeških možganov. Pacientki se je moral vsak dan znova predstaviti, ker si zaradi bolezni njunih zaporednih srečanj ni zapomnila in ji je bil njegov obraz vedno znova tuj. Nekoč pa se je odločil, da bo v svojo roko skril risalni žebljiček, ki bo pacientko ob rokovanju zbodel, tako da se bo prestrašila. Pričakoval je, da jo bo naslednji dan lahko spet zbodel, saj se njunega srečanja dan prej ne bo spominjala. A se je zmotil. Pacientka ga, podobno kot že mnogokrat prej, ob njunem ponovnem srečanju ni prepoznala, roke pa mu vseeno ni hotela dati, čeprav ni znala povsem pojasniti, česa jo je strah.
|
|
| Beri dalje (1.099 besed) 2 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.827. Objavljeno: 21. 03. 2010. ] |
|
| Kako deluje spomin? |
|
 Ko je ameriški psihiater in raziskovalec delovanja možganov Eric Kandel leta 2000 prejel Nobelovo nagrado za medicino, so nekateri novinarji zapisali, da gre delno tudi za avstrijsko nagrado, saj je znanstvenik svojo mladost preživel na Dunaju. Vendar se je Kandel nemudoma odzval s pojasnilom, da se Avstrija nikakor ne more hvaliti z njegovim raziskovalnim delom.
|
|
| Beri dalje (1.235 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.955. Objavljeno: 14. 03. 2010. ] |
|
| Politični možgani: Spopad čustev, ne idej |
|
 Raziskovalci z ameriške univerze Vanderbilt so si leta 2008 zadali na prvi pogled nenavadno raziskovalno vprašanje. Zanimalo jih je, kako bo razplet predsedniških volitev vplival na uspešnost reševanja inteligenčnih testov pri različnih skupinah državljanov. Prav te volitve so bile namreč še posebej zanimive, saj je imel prvič v zgodovini temnopolti kandidat resne možnosti, da postane predsednik ZDA. Raziskovalce je zanimalo, ali bo njegov uspeh povzročil izničenje sicer dobro znane grožnje stereotipa (stereotype threat), ki lahko povzroči razliko pri uspešnosti reševanja testov med posameznimi skupinami ljudi.
|
|
| Beri dalje (1.128 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.250. Objavljeno: 28. 02. 2010. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Znanost je zgrajena iz dejstev, tako kot je hiša zgrajena iz kamna. Vendar samo spisek dejstev ni nič bolj znanost, kot je kup kamenja hiša."
Henri Poincare
|
|
|
|
|
