 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
Zgodbe iz znanosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Kaos in metuljev pojav |
  |
  V šestdesetih letih preteklega stoletja je bilo tudi za raziskovalne namene na voljo zelo malo računalnikov. Eden izmed srečnežev, ki ga je službeno lahko že takrat uporabljal, je bil ameriški meteorolog in matematik Edward Norton Lorenz z bostonskega MIT. Za nalogo si je zadal, da bo sprogramiral preprosto simulacijo vremena. Fizikalne enačbe, ki so opisovale gibanje zračnih tokov, je poenostavil do te mere, da jih je lahko vnesel v z današnjega gledišča zelo počasen računalnik, ki je nato iz začetnih pogojev računal, kako se spreminja vreme v modelu.
|
|
| Beri dalje (1.104 besed) 3 komentarjev. |
| [ Ogledov: 619. Objavljeno: 31. 01. 2010. ] |
|
| Problem nedokončane igre |
|
 V ponedeljek, 24. avgusta 1654, je Blaise Pascal poslal svojemu kolegu Pierru de Fermatu pismo, ki se je v naslednjih stoletjih izkazalo za izredno pomembno. V njem je iznašel način, kako z matematično natančnostjo napovedati prihodnost. Ne sicer, kaj se bo dejansko zgodilo, ampak kakšna je verjetnost, da bo prišlo do določenega dogodka. Pred tem to področje znanosti sploh ni bilo dobro definirano, ampak se je govorilo predvsem o gotovosti in naključju, polje vmes pa je bilo vsaj matematično zelo slabo opredeljeno. Od Pascalovega pisma naprej so strogi zakoni "geometrije", kot so matematiko takrat imenovali, zavladali tudi na področju teorije verjetnosti.
|
|
| Beri dalje (1.157 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 635. Objavljeno: 24. 01. 2010. ] |
|
| Skrivnostna orjaška bitja iz morskih globin |
|
 Triindvajsetega junija 2003 je čilska mornarica na plaži blizu kraja Puerto Montt v pokrajini Los Muermos opazila 12 metrov dolgo, 6 metrov široko in 1,6 metra debelo belo-sivo organsko gmoto, ki je bila videti kot orjaška hobotnica. Ostanki velikanskega morskega bitja, za katerega so ocenili, da tehta 13 ton, niso imeli ne kože ne kosti, tako da je bilo živalsko vrsto vsaj na prvi pogled skorajda nemogoče določiti (slike). Morski biologi, ki so si ogledali ostanke, so lahko le ugibali, ali gre morda za lignja velikana, novo vrsto hobotnice ali celo skrivnostno, še nepoznano bitje iz morskih globin. O najdbi so poročali vsi svetovni časopisi in televizije, ki so hitro dodali še svojo "teorijo", da gre morda za ostanke zunajzemeljskega bitja, ki je nekako padlo v Tihi ocean.
|
|
| Beri dalje (1.141 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.315. Objavljeno: 10. 01. 2010. ] |
|
| Rojstvo znanosti iz duha magije |
|
 Da je lahko preveliko navdušenje za eksperimentiranje smrtno nevarno, je med drugimi izkusil tudi angleški pravnik in visok državni uradnik Francis Bacon (na sliki levo). Po legendi, katere vir naj bi bil njegov prijatelj Thomas Hobbes, se je aprila 1626 skupaj s kraljevim zdravnikom s kočijo peljal po zasneženi okolici Londona. Med vožnjo sta vneta naravoslovca dobila idejo, da bi se morda lahko tudi v snegu, podobno kot v soli, meso dlje ohranilo sveže.
|
|
| Beri dalje (1.192 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 895. Objavljeno: 13. 12. 2009. ] |
|
| Čudežni otrok, ki je postal oče kibernetike |
|
 Prva leta dvajsetega stoletja so se po okolici harvardske univerze začele širiti zgodbe o nenavadno nadarjenem otroku profesorja slovanskih jezikov in književnosti Lea Wienerja. Deček z imenom Norbert je obvladal abecedo že pri osemnajstih mesecih. Pri treh letih je bral knjige iz očetove knjižnice in pri petih na pamet recitiral klasike v grščini in latinščini. Kmalu zatem se je poglobil še v kemijo, matematiko, fiziko in biologijo ter se pri komaj enajstih letih vpisal na Tufts College in tako postal najmlajši študent v zgodovini ZDA.
|
|
| Beri dalje (1.121 besed) 2 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.295. Objavljeno: 05. 12. 2009. ] |
|
| Pasterizacija heretičnih idej |
|
 Francoski kemik in mikrobiolog Louis Pasteur je znal rezultate svojih raziskav zelo dobro predstavljati javnosti. Najraje je prirejal kar velike spektakle, ki bi jih danes gotovo v živo prenašala televizija, sredi devetnajstega stoletja pa so o njih podrobno poročali časopisi. Drugega junija 1881 so ga rezultati drznega eksperimenta, ki ga je izvedel na kmetiji v francoski vasi Pouilly-le-Fort, povzdignili v pravo medijsko zvezdo. Ko je nekaj mesecev prej razglasil, da je odkril cepivo proti antraksu oziroma vraničnemu prisadu, ga je veterinar Hippolyte Rossignol izzval, da v kontroliranem javno izvedenem poskusu dokaže, da njegovo cepivo v resnici tako dobro deluje, kot trdi. Rossignol je bil nasprotnik teorije, da antraks povzročajo mikroorganizmi, zato se je nadejal, da bo s preizkusom cepiva Pasteurja javno osramotil. Ker je cepivo vsebovalo oslabljenje bakterije Bacillus anthracis, je bil to hkrati tudi preizkus teze, da bolezen povzročajo mikroskopsko majhni živi organizmi.
|
|
| Beri dalje (1.105 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 812. Objavljeno: 08. 11. 2009. ] |
|
| Ko gledamo, vidimo prihodnost? |
|
 Raziskovalec delovanja človeškega vida Mark Changizi trdi, da lahko ljudje vidimo prihodnost. Pri tem seveda nima v mislih kake nadnaravne zmožnosti, ampak povsem vsakdanje delovanje našega vizualnega sistema za zaznavanje okolice. Eden izmed ključnih argumentov za njegovo nenavadno hipotezo so optične iluzije oziroma primeri, ko nas vid zavede, da vidimo nekaj, česar oči v resnici niso zaznale. Takrat se namreč naš sistem za napovedovanje prihodnosti zmoti.
|
|
| Beri dalje (1.117 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.506. Objavljeno: 25. 10. 2009. ] |
|
| Častilci matematične neskončnosti |
|
 V začetku junija 1913 je rusko ladjevje napadlo sveto goro Atos v Grčiji, kjer je že zelo dolgo duhovno središče ortodoksnega krščanstva. Na polotoku z istim imenom je v raznih samostanih prebivalo več sto menihov. Ruski mornarji, ki so se izkrcali z ladij, so dobili ukaz, da menihe pripeljejo na samostansko dvorišče. Ker so se mnogi zabarikadirali v svoje celice, so morali vojaki uporabiti tudi silo. Menihi na Atosu so uživali avtonomijo celo med vladavino Turkov, zato je bila vojaška akcija ruske vojske nenavadna.
|
|
| Beri dalje (1.261 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.480. Objavljeno: 05. 10. 2009. ] |
|
| Zakaj smo ljudje izvrstni bralci |
|
 Branje in pisanje sta razmeroma nedavna iznajdba človeštva, saj nista starejši od nekaj tisoč let, v mnogih predelih sveta pa sta še bistveno mlajši. Ljudje beremo in pišemo z lahkoto in povsem spontano, hkrati pa uporabljamo za izvajanje teh opravil enake oči in možgane, kot so jih imeli že naši daljni nepismeni predniki. Ker vemo, da se naši možgani v procesu evolucije niso namensko razvili za to opravilo, sicer bi znali brati in pisati že praljudje, se razumevanja tega, zakaj smo tako dobri bralci in pisci, drži nekakšen paradoks.
|
|
| Beri dalje (1.127 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.307. Objavljeno: 27. 09. 2009. ] |
|
| Kvantna prepletenost na preizkušnji |
|
 Upam, da imate redno zaposlitev, je bilo eno prvih vprašanj, ki jih je britanski fizik John Bell zastavil mlademu francoskemu kolegu Alainu Aspectu (na sliki levo), ko ga je obiskal v laboratorijih Cern pri Ženevi. Aspect si je namreč zadal nalogo, da bo za svoj doktorat eksperimentalno preveril enačbo, ki sega v samo jedro kvantne fizike, sredi šestdesetih let dvajsetega stoletja pa jo je teoretično izpeljal prav Bell.
|
|
| Beri dalje (1.172 besed) 3 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.653. Objavljeno: 30. 08. 2009. ] |
|
| Kaj lahko vemo o svetu atomov |
|
 Konec aprila 1926 je imel tedaj komaj petindvajsetletni Werner Heisenberg predavanje na prestižnem fizikalnem kolokviju Univerze v Berlinu. Naslov njegovega govora je privabil vse ugledne nemške fizike tistega časa, med drugim tudi takrat že zelo slavnega Alberta Einsteina. Mladi fizik je pred zahtevno publiko predstavil novo fizikalno teorijo o obnašanju atomskih delcev, ki jo je nedavno odkril v sodelovanju s prav tako še zelo mladimi kolegi. Čeprav so vsi z zanimanjem poslušali, kakšno teorijo so postavili mladi znanstveniki, je bilo predavanje vseeno dokaj nenavadno.
|
|
| Beri dalje (1.403 besed) 4 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.577. Objavljeno: 16. 08. 2009. ] |
|
| Negotova prihodnost interneta |
|
 Drugega novembra 1988 so se računalniki, povezani v internet, začeli obnašati nenavadno. V njihovem drobovju so se začeli pojavljati dokumenti, za katere njihovi upravitelji niso vedeli, od kod so se vzeli, prav tako pa so se začeli izvajati programčki, ki so požirali procesorski čas in upočasnjevali siceršnje delo, ki so ga računalniki opravljali. Zaskrbljeni sistemski operaterji so začeli svoje naprave odklapljati z interneta in prekinjati izvajanje teh nepovabljenih programov, ki so se kar množili in postajali vse bolj nadležni. Kmalu so ugotovili, da težave povzročajo nekatere programske kode, ki se z enega računalnika prenašajo na drugega. Izkazalo se je, da gre za napad računalniškega črva, ki je že prvi dan svojega širjenja okužil pet do deset odstotkov vseh nekaj deset tisoč takrat na internet povezanih računalnikov, ki so bili nameščeni predvsem po raznih univerzah, inštitutih in podobnih tehnološko naprednih inštitucijah.
|
|
| Beri dalje (1.304 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.712. Objavljeno: 29. 07. 2009. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Merimo stvari. Nešteto dolgočasnih ur prebijemo ob merjenju nihanja nihala, toplotne kapacitete kisline, trzljajev mišic. A le s pomočjo teh meritev lahko začnemo naš dialog s Kozmosom."
neznan avtor
|
|
|
|
|
