 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
Filozofija
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Eksperimentalna metafizika |
  |
  V jedru kvantne fizike je že od samega začetka zagata, ki je nikakor ni mogoče povsem odpraviti. Mnogih eksperimentov s področja kvantnega sveta se namreč nikakor ne da povezati v enotno, celovito in razumljivo sliko, ki bi nam nazorno povedala, kaj se dejansko dogaja v mikrosvetu. Bolj natančnih formulacij, kaj je dejansko tista kost, ki se vsakič zatakne v grlu, je sicer veliko. A najbolj splošno rečeno je problem v tem, da ni mogoče zgraditi jasnega realističnega modela sveta, ki bi bil skladen z vsemi eksperimenti.
|
|
| Beri dalje (4.036 besed) 2 komentarjev. |
| [ Ogledov: 7.812. Objavljeno: 10/25/10. ] |
|
| Novejša filozofska odkrija o naravi sveta: Matematični materializem |
|
 V nekaj nadaljevanjih bomo bralcem Kvarkadabre predstavili novejše filozofske teorije in razprave s področja, ki nekako predstavlja trdo jedro discipline (v smislu položaja, ki ga ima v naravoslovju teoretska fizika) - iz vede o biti ali ontologije. Dolžni smo opravičilo za zavajajoč naslov: filozofija, če smo strogi, ničesar ne odkriva, ampak le misli, vprašljiva pa je tudi njena novost, saj se vedno znova kar opsesivno vrača k svojim grškim začetkom. Kakorkoli, tako pač je; a vendar se je v zadnjem obdobju na tem najtradicionalnejšem področju filozofije pojavilo nekaj zanimivih filozofov in idej, ki ontološka vprašanja zastavljajo v razmerju do znanosti. Konec koncev tako filozofa kot fizika v Cernu močno zanima tole vprašanje: kaj v resnici je?
|
|
| Beri dalje (1.806 besed) 10 komentarjev. |
| [ Ogledov: 5.000. Objavljeno: 12/19/08. ] |
|
| Zelo kratek slovar časa |
|
 Besedo čas v življenju uporabljamo v številnih kontekstih. Ko denimo omenimo, da je bila fotografija posneta s časom ene stotinke sekunde, merimo na trajanje odprtosti zaklopa fotografske kamere. Ko nam zmanjkuje časa, opisujemo zaplet, ki ga je povzročilo dejstvo, da je določen niz dogodkov gostejši od našega pričakovanja, drugi niz dogodkov pa redkejši – denimo dogodkov, ki so potrebni za dokončanje dela, h kateremu nas zavezuje obljuba.
|
|
| Beri dalje (2.001 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.609. Objavljeno: 10/22/08. ] |
|
| Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko |
|
 1. Kako razumemo filozofsko bioetiko? Poskusimo z naslednjo definicijo. Bioetiko v ožjem smislu razumemo kot problematiko moralnih in političnih vprašanj, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki jih so se odprle zaradi sodobnih tehnologij v biologiji in medicini in spremenjenih odnosov do okolja. V širšem smislu pa kot vprašanja filozofske bioetike obravnavamo tista moralna in politična vprašanja, ki se pojavijo, če kot etični subjekt postavimo živo bitje kot tako.
|
|
| Beri dalje (4.003 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 5.247. Objavljeno: 09/03/08. ] |
|
| Jacques Lacan: Spisi |
|
 "Tukaj se nadaljuje ena sama debata, vselej ista, in ki se, če naj jo že datiramo, prepoznava kot debata razsvetljenstva," beremo na platnicah Spisov. Psihoanaliza kot nadaljevanje razsvetljenstva - geslo nemara zveni presenetljivo, kolikor je nezavedno veljalo prav za območje onkraj razuma, kraj iracionalnega in neukročenih strasti. A za Lacana je freudovsko sporočilo povsem nasprotno: nezavedno je strukturirano kot govorica, nekaj, kar je urejeno s strogo logiko, še več, v subjektu nezavednega je naposled mogoče razbrati nič drugega kot cogito, kartezijanski subjekt. Povratek k Freudu mora skozi povratek k Descartesu.
|
|
| Beri dalje (257 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.307. Objavljeno: 02/29/08. ] |
|
| Gilles Deleuze: Logika smisla |
|
 "Nekega dne bo to stoletje znano kot Deleuzovo," je zapisal navdušeni recenzent ob izidu Logike smisla (1969). Recenzent ni bil nihče drug kot Michel Foucault.
Pri Deleuzu se vrnitev k velikim filozofskim vprašanjem - bit, eno, mnoštvo, razlika, ponavljanje - križa z iznajdbo nenadejanih in osupljivih genealogij in tradicij: Lewis Carroll, z Alico v čudežni deželi, si podaja roko s stoiško logiko, Proust in Kafka s filmom kot na novo odkritim filozofskim objektom, Spinoza in Hume z Nietzschejem in Bergsonom. A ta mešanica heterogenega je jasno osredinjena z iznajdevanjem, konstruiranjem novih konceptov, ki tvorijo enega najbolj nenavadnih in najdrznejših filozofskih opusov našega časa.
|
|
| Beri dalje (171 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.789. Objavljeno: 01/31/08. ] |
|
| Jacques Derrida: O gramatologiji |
|
 Na prvi pogled ni videti, da bi razmerje med glasom in pisavo predstavljalo poseben filozofski problem. Kolikor je velika filozofska tradicija sploh zadela nanj - in lotevala se ga je le bolj ali manj marginalno -, ga je enoglasno in samoumevno videla v luči spontane hierarhije: pisava je pač le zaznamek govorjene besede, tako rekoč znak znaka, sekundarno pomagalo, dopolnilo živega glasu, a kot taka obenem nekaj ogrožajočega, saj od tega pripomočka preti nevarnost, da bo mrtva črka ubila živo besedo v njeni prisotnosti in transparenci. Ta vrednostna hierarhija je videti utemeljena tudi s časovno prioriteto, saj vendar govorimo precej prej, preden se naučimo pisati, in tudi človeštvo se je pisave domislilo precej pozno v svoji zgodovini.
|
|
| Beri dalje (202 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.629. Objavljeno: 01/13/08. ] |
|
| Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja |
|
 Najbrž je videti nenavadno, če je med velike filozofske knjige dvajsetega stoletja uvrščeno delo, ki se ukvarja izključno z lingvistiko - nad tako izbiro bi bil nenazadnje zaprepaden tudi sam Saussure. A ta izbira kaže na neko težnjo sodobne filozofije, ki je v svojih različnih upodobah v določenem trenutku odločilno postavila v ospredje vprašanje govorice in premislek narave znaka. Nobeno delo ni k temu pripomoglo toliko kot Saussurjeva Predavanja. Desetletja po objavi so sicer ostala v domeni lingvistov in moralo je miniti skoraj pol stoletja, da so jo vzeli v roke filozofi, ki pa so tedaj iz nje napravili utemeljitveno delo strukturalizma kot nove filozofske smeri.
|
|
| Beri dalje (207 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.381. Objavljeno: 12/24/07. ] |
|
| Martin Heidegger: Bit in čas |
|
 Vprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na dan, da je določen horizont tega spraševanja, ki je dve tisočletji in pol opredeljeval veliko metafizično tradicijo, v dvajsetem stoletju doživel svoj iztek, da je bilo mogoče ugledati njegove meje in sestopiti v njegove spregledane temelje - nekaj, kar se ni zgodilo le skozi Heideggra, temveč na različnih ravneh skozi vrsto miselnih podvzetij.
|
|
| Beri dalje (245 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 5.185. Objavljeno: 12/09/07. ] |
|
| Ludwig Wittgenstein: Filozofske raziskave |
|
 Vzemimo tale primer: učenca naučimo sestaviti določeno zaporedje naravnih števil s prištevanjem +2 : 2, 4, 6 itd. in preverimo njegovo znanje z vežbanjem do 1000. Ko pa mu rečemo, naj nadaljuje preko 1000, zapiše 1004, 1008 itd. Ko ga opozorimo na napako, nas začudeno pogleda: "Saj sem vendar nadaljeval na isti način!" Je torej sploh razumel pravilo? Kaj pomeni razumeti pravilo? Kaj pomeni slediti pravilu? Ali pravilo vnaprej uniformno določa vse primere svoje rabe? Ali pa je, nasprotno, pri vsakem koraku uporabe potrebna nova odločitev, nov uvid? Je v kršenju pravila vsebovano neko novo pravilo, ki je v konfliktu s prejšnjim, ali ga nemara podaljšuje? Kaj daje pravilu njegovo avtoriteto? Paradoks: "Noben postopek bi ne bil določen s pravilom, saj se lahko vsak postopek spravi v sklad s pravilom. Če se vsak postopek lahko spravi v sklad s pravilom, potem se lahko spravi tudi v protislovje z njim. Potem bi tukaj ne bilo ne skladanja ne protislovja."
|
|
| Beri dalje (180 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.388. Objavljeno: 11/29/07. ] |
|
| Sigmund Freud: Razlaga sanj |
|
 Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do temeljev pretresle duhovno obzorje našega stoletja. Freud, tedaj star 43 let, se je dobro zavedal, kakšno odkritje drži v rokah - postavil ga bo v niz s Kopernikom, ki je človeka pregnal iz središča vesolja, in Darwinom, ki mu je odredil mesto med živalskimi vrstami - nazadnje je odkritje nezavednega zadalo udarec človeškemu samoljubju še na najbolj občutljivem mestu in mu pokazalo, da ni gospodar niti v lastni hiši. Samozavest oznanja še Vergilov verz, ki si ga je izbral za motto: Flectere si nequeo superos, Acheronta movebo - Če ne morem omečiti višjih bogov, bom premaknil podzemlje.
|
|
| Beri dalje (235 besed) 4 komentarjev. |
| [ Ogledov: 12.334. Objavljeno: 11/20/07. ] |
|
| Je Bog pisatelj ali urar? |
|
 Zgodovina razmerja med religijo in znanostjo še zdaleč ni preprosta. Odnos je dosti bolj zapleten, kot si ga ponavadi poenostavljeno predstavljamo. Naivno prepričanje, da se je moral človek le osvoboditi spon religije in že se je razcvetela znanost, je seveda povsem napačno. Ideja Boga je bila dolgo v samem jedru znanstvenih razprav in je pomembno vplivala na razvoj znanosti.
|
|
| Beri dalje (2.215 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 5.071. Objavljeno: 10/14/07. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 3 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Navadnemu šolarčku so sedaj domače resnice, za katere bi Arhimed žrtvoval svoje življenje."
Ernest Renan
|
|
|
|
|
