 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
Fizika
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Kdo lahko prelomi špaget na dva dela? |
  |
  Rekli boste, da ni potrebno biti Popaj, da bi prelomili špaget na dva dela. Res je, za to ni potrebna velika moč, naloga pa kljub temu ni enostavna. Če primemo surov špaget za oba konca in ga počasi upogibamo, dokler se ne razlomi, bodo zmeraj nastali vsaj trije kosi. Poskusite, če ne verjamete. Včasih se vam bo zazdelo, da vam je uspelo špaget prelomiti le na dva dela, vendar morate takrat dolžino teh dveh kosov primerjati z dolžino nerazlomljenega špageta. Ugotovili boste, da je skupna dolžina obeh nastalih kosov »čudežno« manjša od dolžine celega špageta. Razlika se skriva v kakšen centimeter dolgem koščku, ki je odletel v kot kuhinje, ne da bi ga vi opazili.
|
|
| Beri dalje (468 besed) 9 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.585. Objavljeno: 29. 08. 2008. ] |
|
| Higgsov mehanizem in problem hierarhije |
|
 Številke so bile naravnost neverjetne, prvi dan 23 tisoč ljudi, drugi dan 53 tisoč. Rock koncert? Ne. CERN (Evropski center za nuklearne raziskave) blizu Ženeve, Švica, je imel prvi vikend letošnjega aprila dan odprtih dan, prvi po štirih letih in s tem tudi zadnji pred zaključkom gradnje detektorjev 100 metrov pod zemeljskim površjem, ko bomo detektorje zaprli za javnost. Prvi dan je bil obisk omejen le na družine uslužbencev in njihove znance, medtem ko je bil drugi dan ogled omogočen vsej zainteresirani javnosti. In res, iz okna naše kuhinje sem lahko spremljal množice avtov in avtobusov, ki so zaparkirali lokalno cesto do enega od detektorjev (CMS) na drugi strani polja. Zakaj tolikšno zanimanje za raziskave, ki jih namerava opraviti ta, v Sloveniji verjetno precej anonimni, evropski laboratorij? Naj vam ponudim insajderski pogled.
|
|
| Beri dalje (1.458 besed) 8 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.252. Objavljeno: 19. 04. 2008. ] |
|
| Srečanje diplomantov Oddelka za fiziko FMF UL |
|
 Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani vabi na srečanje vseh diplomantov fizike, ki so diplomirali na Oddelku za fiziko. Razgibana prireditev s posebnimi gosti, pogostitvijo, zabavnoglasbenim programom in kratkimi predavanji bo potekala na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana, v soboto, 19. maja 2007, z začetkom ob 10h. Več informacij najdete na http://diplomanti-fiz.fmf.uni-lj.si/, kjer se lahko tudi prijavite na srečanje. Toplo vabljeni!
|
|
| 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.768. Objavljeno: 15. 05. 2007. ] |
|
| Pogled v prihodnost: Fizika visokih energij čez deset let |
|
 Področje fizike visokih energij je ravno sedaj v obdobju velikih sprememb, ki ga bodo zaznamovale za vsaj naslednjih deset let. Na eni strani je tu optimizem, ki ga prinaša gradnja velikega hadronskega trkalnika (angl. LHC=Large Hadron Collider) v evropskem središču CERN blizu Ženeve v Švici. LHC je hadronski trkalnik zato, ker bodo v njem trkali hadrone, to je delce, ki interagirajo prek močne jedrske sile. Veliki trkalnik pa je zato, ker bo resnično velik – obseg njegovega trkalnega obroča bo namreč kar 27 km. LHC bo z začetkom obratovanja v letu 2007 namreč za en velikostni red dvignil nivo dosegljivih energij in tako tudi najverjetneje znatno povečal naše védenje o svetu na najmanjših razdaljah. Kot nekakšna protiutež temu silnemu optimizmu in pričakovanjem pa sta tu nelagodje in pesimizem, ki ga prinaša zapiranje laboratorijev in ukinjanje poskusov v ZDA.
|
|
| Beri dalje (2.023 besed) 4 komentarjev. |
| [ Ogledov: 8.144. Objavljeno: 17. 11. 2005. ] |
|
| Cunami skozi oči fizika |
|
 Za tokratni potres s cunamijem sem izvedel z nekajdnevno zamudo – občasno se mi pripeti, da malce pozabim na medije. Ko so mi prijatelji povedali, kaj se je zgodilo, sem se takoj vprašal, kako je mogoče, da vodni val, ki ga na odprtem morju bojda niti ne opaziš, povzroči takšno razdejanje. Ker sem pred leti gledal nek film, sem vedel le, da se cunami giblje zelo hitro. Kakšni valovi so to pravzaprav? Moram priznati, da sem zaradi velike hitrosti širjenja sprva pomislil na zvočne valove, zaradi česar me je kot fizika morda malo sram. Začetno radovednost sem potešil ob ogledu nekaj spletnih strani, ko sem postal bolj zahteven, pa sem odprl še knjigo, ki obravnava mehaniko tekočin.
|
|
| Beri dalje (938 besed) |
| [ Ogledov: 20.790. Objavljeno: 12. 01. 2005. ] |
|
| Fizika karateja |
|
 V zaključnem boju filma Bilo je nekoč na Kitajskem (v Angleščini: Once upon a time in China oz. v originalu: Wong Fei Hong) si stopita nasproti legendarni mojster borilnih veščin iz 19. st., Wong Fei Hong (ki ga igra Jet Li) in Iron Vest Yim. V intenzivni borbi lomita lesene lestve kot za šalo in skačeta naokoli, kot da bi bila v Luninem gravitacijskem polju in ne na Zemlji. Če so skoki povsem neverjetni, pa lahko pri zlomljenih lestvah že bolj dvomimo. Četudi so pri snemanju prav gotovo uporabili nažagane lestve ali kakšen podoben trik, pa je vprašanje, ali mojster karateja ne bi bil sposoben izvesti nekaj od prikazanih trikov tudi v resničnem življenju.
|
|
| Beri dalje (1.908 besed) |
| [ Ogledov: 9.477. Objavljeno: 06. 01. 2005. ] |
|
| Kvantna kromodinamika |
|
 Kvantna kromodinamika oziroma krajše kar QCD po
kratici, ki izhaja iz angleškega poimenovanja Quantum Chromodynamics, je sodobna
teorija močne jedrske sile, to je sile, ki veže nevtrone in protone v jedra.
Pravzaprav bi imel fizik, ko bi omenjal kvatno kromodinamiko, navadno v mislih
interakcije med kvarki, to je med subatomskimi delci, ki tvorijo nevtrone in
protone, a več o tem v nadaljevanju. Sami začetki kvantne kromodinamike segajo v
zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V trideset in več letih svojega
obstoja pa je bila sama teorija tako prepričljivo potrjena, da imajo mlajše
generacije fizikov visoke energije njen obstoj za skorajda samoumeven. Če bi na
primer pred dvajsetimi leti pri eksperimentih na visokoenergijskih trkalnikih
morda še govorili o testih QCD, pa danes slišimo le še o računanju QCD popravkov
k drugim zanimivim procesom.
|
|
| Beri dalje (1.579 besed) |
| [ Ogledov: 4.308. Objavljeno: 01. 12. 2004. ] |
|
| Dinamični sistemi, kaos in fraktali |
|
 Najprej se
posvetimo samemu pojmu sistema. Kamorkoli se ozremo, lahko opazimo različne skupine predmetov ali bitij,
ki vstopajo v raznorazne medsebojne odnose. Tako definirana skupina skupaj z
odnosi sestavlja dinamični sistem. Vsak sistem seveda obdaja okolica, s katero
izmenjujejo ustrezen input ter odgovarjajoči output, npr. energijo ali
informacije, seveda pa si lahko zamislimo tudi kaj kompleksnejšega. Kakor se vse
skupaj sliši abstraktno, pa v resnici ni nič kaj zapleteno. Da se prepričamo o
tem si poglejmo nekaj primerov.
|
|
| Beri dalje (2.436 besed) |
| [ Ogledov: 12.999. Objavljeno: 25. 05. 2004. ] |
|
| Tornado |
|
|
 13. marca 1990 je sedemletni Carson skupaj z mamo in štirimi sestrami sedel
za kuhinjsko mizo v Hesstonu, Kansas, in jedel
palačinke. Nenadoma so se oglasile sirene. Skozi okna na eni strani hiše so
videli povsem jasno nebo, skozi okna na drugi strani pa je bilo nebo popolnoma
črno. "Skrili smo se v klet, kjer je bila tudi moja soba. Ko
je zmanjkalo elektrike, se je moja mama resnično ustrašila. Splezali smo
na pograde in peli himne. Slišali smo bobneč zvok, kot da bi prihajal velik
vlak. Hrup je postajal vse večji in večji. Nismo se niti slišali, ko smo smo
peli. Nato je nenadoma hrup utihnil. Poskusili smo priti nazaj v kuhinjo, vendar
nismo mogli odpreti vrat. Strop se je zrušil! Garažna vrata so bila odprta, tako
da smo prišli le ven. Nekaj hiš ni bilo več. Bile so
le betonske plošče z ljudmi, ki so prihajali iz kleti. Neverjetno
je, da v celem naselju nihče ni umrl. Spomnim, se, da sem videl avto na drevesu.
Sedaj sem star 14 let in tornado je edina stvar, ki se je spomnim iz prvega
razreda."
|
|
| Beri dalje (2.839 besed) |
| [ Ogledov: 29.830. Objavljeno: 27. 04. 2004. ] |
|
| Supersimetrija |
|
 Med teoretičnimi fiziki ljubkovalno imenovana tudi SUSY, pač iz angleškega
zapisa supersymmetry, je zadnji dve desetletji vodila delo, pričakovanja,
pa tudi predsodke fizikov o tem, kaj nam lahko razkrijejo prihajajoči
eksperimenti o strukturi narave pri majhnih razdaljah, pod 10-18 m.
Kaj je torej ta čudna zver, ki tako razvnema svet fizike visokih energij?
|
|
| Beri dalje (2.643 besed) |
| [ Ogledov: 7.665. Objavljeno: 17. 12. 2003. ] |
|
| Fizikalni članki na stari strani |
|
- Luka Vidic:
In vendar se vrti: krilo
- Jure Zupan:
Higgsova
odisejada Tik pred zaprtjem trkalnika LEP v Ženevi, enega glavnih
igralcev v odkrivanju lastnosti delcev standardnega modela, so raziskovalci
zaznali prve indikacije za mogoče odkritje Higgsovega delca.
-
Težave z interpretacijo kvantne fizike V sestavku poskušamo
opredeliti bistvene posebnosti kvantnega sveta (superpozicija stanj, kvantna
prepletenost...), ki jih v okviru klasične fizike ne moremo pojasniti...
-
Skrivnostni svet kvantov So kvantni delci res lahko na dveh krajih
hkrati? (paradoks EPR, Bellova neenakost, problem nelokalnosti...)
-
Eksperiment za novo tisočletje O gradnji velikega hadronskega trkalnika
(Large Hadron Collider - LHC) in iskanju Higgsovega delca.
- Dokončen
dokaz o masivnih nevtrinih? Kratka zgodovina nevtrina z opisom
eksperimenta Super-Kamiokande.
-
Kje so končne meje prostora-časa? Nove teorije o naravi prostora in
časa.
- Odkritje
top kvarka Kaj pomeni izjava: videli smo top kvark!
-
Fizika osnovnih delcev Iz česa je sestavljena snov in kaj so njeni
osnovni gradniki?
- Strela
Kako nastane strela in kako se pred njo zavaruješ?
-
Prostor-čas in gravitacija - uvod v splošno teorijo relativnosti.
-
Prostor in čas - uvod v posebno teorijo relativnosti.
- Vodič po Sončevem
mrku Vse o popolnem Sončevem mrku 11. avgusta 1999.
- Nogometna
fizika Carlos je brcnil žogo tako močno na desno, da je obšla živi zid
za več kot meter. Na ponovljenem posnetku je bilo videti pobiralca žog nekaj
metrov stran od vrat, kako je sklonil glavo, misleč da je v nevarnosti.
Potem je žoga, kot po čudežu, zavila v levo in zadela desni kot vrat, na
veliko presenečenje vratarja, igralcev in gledalcev.
-
Zemeljsko magnetno polje Zakaj kompas ne kaže vedno proti severu?
Zgodovinski pregled raziskav Zemeljskega magnetnega polja.
-
Optični pojavi v atmosferi Ali ni zanimivo, da lahko svetloba, ki
prihaja k nam z leta in leta oddaljenih svetov, doživi najbolj dramatične
spremembe prav v zadnjem drobcu sekunde?
- Lom
svetlobe v ozračju Prav čudimo se lahko, koliko zanimivih pojavov lahko
povzroči navidez nepomemben vpliv ozračja na širjenje svetlobe v njem.
Jezera sredi puščave, gore, ki se nepričakovano pojavijo na odprtem morju,
na krošnjo obrnjena drevesa, Sonce nenavadnih oblik in barv, mežikanje
zvezd...
- Barve
neba in Sonca Da je nebo ponoči temno in čez dan modro se nam zdi tako
samoumevno, da o tem niti ne razmišljamo. Včasih nas gane čudovit sončni
zahod in se morda le vprašamo: Zakaj pa včeraj ni bilo take zarje?
-
Kroglasta strela Poskus razlage pojava kroglaste strele
- Ko je
bil dan dolg le 18 ur Ko so se po Zemlji sprehajali dinozavri, je bil
dan krajši in Mesec večji, kot je danes.
-
Nad strelo z laserjem O umetnem razelektrevanju oblakov še preden udari
prava strela.
-
Vreme po želji O umetnem proženju dežja in zaščiti pred točo.
-
O
kometu Hale-Bopp Kaj so kometi, kako jih odkrivajo in izračunajo njihov
tir.
-
Prvi vohunski satelit O Ameriških satelitih, s katerimi so lahko že
konec šestdesetih šteli avtomobile pred Kremljem.
ANIMACIJE (potrebuješ brskalnik, ki podpira javo):
-
Interaktivna gravitacija Simulator gibanja teles v gravitacijskem polju,
ki izvaja simulacije v realnem času.
-
Streljaj s topom! Balistični simulator, pri katerem lahko spreminjaš
štiri parametre: naklon cevi, začetno hitrost krogle, gravitacijsko
konstanto in hitrost vetra.
-
Nadzoruj jedrsko elektrarno! Interaktivna demonstracija delovanja
jedrskega reaktorja. Pozor! Nepravilno reagiranje ob napaki povzroči
nesrečo!
-
Risanje fraktalov Geometrijski liki, katerih dimenzija ni celo število.
|
|
prva | prejšnja | 1 2 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Za vse nevarnosti, ki pretijo svetu, lahko najdemo vzrok v znanosti. A vse odrešitve sveta bodo prav tako izvirale iz znanosti."
Isaac Asimov
|
|
|
|
|
