Pridevnik "nano" je zadnjih let kar precej moden, marsikje namreč lahko beremo o nanotehnologiji, nanosvetu, nanodelcih,... Nič čudnega, saj porajajoča se nanotehnologija obeta vrsto uporabnih aplikacij. A kakšna je fizika v nanosvetu, katere sile so pomembne, katere zanemarljive? O tem govori pregledni članek, ki ga je prof. dr. Rudolf Podgornik skupaj s sodelavci pred kratkim objavil v prestižni reviji Reviews of Modern Physics. Članek postavljamo v tokratni Kvarkadabrin fokus, prof. Podgornika z Instituta Jožef Stefan, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in z National Institutes of Health, Bethesda, MD, ZDA, pa smo naprosili da odgovori na spodnja vprašanja.

V Kvarkadabrin fokus to pot postavljamo vabljen pregledni članek, ki ga je skupaj s sodelavci objavil član uredništva Kvarkadabre, doc. dr. Jure Zupan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan. V članku je dr. Zupan skupaj s sodelavci predstavil teoretično motivacijo za novo generacijo izjemno natančnih eksperimentov v fiziki delcev, tako imenovanih “supertovarn okusa”. Ena od teh naj bi stala na Japonskem, druga morda blizu Rima v Italiji. Supertovarne okusa dopolnjujejo eksperimente, ki potekajo na velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN, Ženeva. Pregledni članek so avtorji objavili v Reviews of Modern Physics, fizikalni reviji z največjim “faktorjem vpliva” (oz. deseti po vrsti med vsemi znanstvenimi revijami).

Pred kratkim je v reviji Science izšel članek, ki opisuje kako je v celici reguliran nastanek aktinskih filamentov. Pri študiji je sodeloval Marko Fonović, ki dela na Odseku za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo na Institutu »Jožef Stefan«, delo pa je bilo v celoti opravljeno na Medicinski fakulteti Univerze Stanford, kjer je bil Marko na podoktorskem usposabljanju. Opravil je začetni del raziskave, ko je z masno spektroskopijo identificiral protein, na katerega se veže ključni regulator povezovanja aktinskih vlaken. Marko Fonović je vodja laboratorija za masno spektroskopijo, pred kratkim pa je o tem pristopu imel tudi predavanje v okviru Kvarkadabrinih večerov.

Pred tednom dni je v reviji Science izšel članek, v katerem skupina znanstvenikov poroča o meritvah superpevodnosti v Cs₃C₆₀. Izsledki so še posebno zanimivi, saj kažejo na podobnost tega sistema z visokotemperaturnimi superprevodniki. Med avtorji članka sta tudi dva slovenska raziskovalca mlajše generacije,  dr. Peter Jeglič, podoktorski sodelavec na  Odseku za fiziko trdne snovi Instituta Jožef Stefan v Ljubljani ter doc. dr. Denis Arčon, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta Jožef Stefan. Izsledke postavljamo v Kvarkadabrin fokus. Denis Arčon nam je z odgovori na standarden spisek vprašanj pojasnil pomen izsledkov, kakšne so bile ovire, na katere so naleteli tekom raziskovanja, in v katero smer jih bo morda zapeljalo v prihodnosti.