Korozija je eden največjih uničevalcev človeških dobrin in energije. Najbolj poznana primera korozije sta rjavenje železa ali nastanek "zelenega volka" na bakru. Ker je pojav zelo zahrbten, posledice najpogosteje opazimo šele, ko so spremembe že vidne. Vendar so posledice korozije poleg spremembe izgleda površine lahko tudi hujše. Zaradi korozije lahko pride do izgube mehanskih lastnosti kovin ter njihovih zlitin. Zato posledično lahko pride na primer do preloma materiala ali nastanka lukenj v njem, kar pa lahko pomeni tudi velika nevarnost za okolje in ljudi. Danes je raziskovanje usmerjeno v preučevanje korozijskih procesov, v izboljševanje obstoječih načinov zaščite ter razvoj novih. Toda ali lahko s trenutnimi raziskavami korozijske procese popolnoma preprečimo, upočasnimo ali vsaj omejimo? Morda poznate kakšna je prihodnost razvoja korozijske zaščite?

V jamah skrite pred dnevno svetlobo in sezonskimi spremembami živijo številne živali, ki jih v površinskih okoljih ne najdemo več. Speleobiologija, kot se imenuje področje, ki se ukvarja z biologijo podzemeljskega živalstva, se je s prvimi odkritji jamskih živali pričela prav v Sloveniji. Razporeditev podzemeljskih živali v svetu je neenakomerna – prav v Dinaridih, katerih severni del leži v Sloveniji, najdemo edine podzemeljske predstavnike nekaterih živalskih skupin na svetu. In ne le to, po številu izključno podzemeljskih vrst je to tudi najbogatejše območje na svetu. Pri nas imamo dolgo tradicijo raziskovanja tega edinstvenega sveta, pa vendar še ogromno reči ne razumemo in so predmet tekočih raziskav. Predstavila bom moje raziskovalno delo, s katerim želim prispevati tudi k varovanju tega posebnega živalstva.

Srčnožilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu, vedno pogosteje pa tudi v nerazvitih deželah. Eden od najpomembnejšh razlogov za prezgodnjo srčnožilno umrljivost so povišane maščobe – zlasti holesterol – v krvi. Ta dejavnik tveganja izrazito pospešuje procese ateroskleroze. K zvišanim maščobam v krvi pomembno prispevajo nezdrave prehrambene navade ter telesna nedejavnost in posledična debelost, ki postaja vedno bolj pereč problem razvitega in nerazvitega sveta. Izkazalo se je, da lahko z enostavnimi preventivnimi ukrepi za 50% znižamo nevarnost, da bi prišlo do srčnožilega zapleta.

Alge, predvsem tiste mikroskopsko majhne – eno do nekajcelične, ki lebdijo in se razmnožujejo povsod, kjer je le kaj vode, so organizmi, ki med prvimi naselijo opustošena okolja po drugi strani pa podpirajo celotno prehransko piramido v oceanih. Planktonskim fotosinteznim mikroorganizmom se lahko zahvalimo, da imamo na planetu kisik, dovolj hrane in nenazadnje nafto, ki poganja naše ljubljene jeklene konjičke. Ali jih znamo ujeti v posodo – fotobioreaktor in to, kar počnejo v vodi, uporabiti za dobrobit človeštva?

Rastline so v naravi izpostavljene številnim povzročiteljem bolezni. Krompirjev virus Y je ekonomsko izjemno pomemben povzročitelj bolezni krompirja po vsem svetu, vendar pa niso vse sorte krompirja enako občutljive na virus. Zakaj je temu tako? Kateri krompirjevi geni so odgovorni za odpornost? Kako se krompir dejansko ubrani pred napadom virusov? Na ta in še nekatera druga vprašanja poizkušamo odgovoriti z orodji sistemske biologije. Le z razumevanjem odnosa med krompirjem in virusom bomo lahko pripomogli k vzgoji novih odpornih sort krompirja..

The physics of elementary particles is governed by symmetries. A particular symmetry stands out: the one between left and right, called parity, the first symmetry a child sees. Its breaking in beta decay created a bombshell more than fifty years ago, and ultimately led to the creation of the Standard Model of particle interactions, whose final crowning confirmation is to be provided by the Large Hadron Collider (LHC) at CERN. The Standard Model is based on the premise of parity being broken always, at all energies. I argue, on the contrary, that in nature left-right symmetry is fundamental, and that at high energies of the LHC one could actually see its restoration in full glory. I show how this is connected to the nature of the neutrino, a mysterious particle we are still probing, eighty years after its conception and more than half a century after its discovery.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

V Hiši eksperimentov je dr. Ivan Kreft, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predaval o ajdi že pred dvema letoma (januarja 2009). Medtem se je zgodilo veliko novega, zlasti pri tatarski ajdi. Tatarsko ajdo, znano tudi z imenom »cojzla«, smo zadnji dve leti ponovno začeli pridelovati v Sloveniji. Te rastline s prijetnim, rahlo grenkastim okusom zrn, nismo pridelovali v Sloveniji že pol stoletja. Sedaj jo cenimo zaradi flavonoidov in drugih antioksidantov. Raziskali smo njene metabolite – sedaj vemo, katere od njenih snovi ji dajejo aromo, kaj vpliva na njeno antioksidativno vrednost, pa tudi to, kako se snovi tatarske ajde spreminjajo med mletjem in pripravo jedi. Zanimiv čaj iz zrn tatarske ajde, ki smo ga pred dvema letoma še uvažali z Japonske, sedaj znamo izdelovati tudi v Sloveniji.

Spanje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana. Med spanjem so nekateri deli možganov bolj aktivni kot med budnostjo, spremenjeno je dihanje, bitje srca, izločanje različnih hormonov. Med spanjem, predvsem med globokimi fazami spanja se izloča rastni hormon, zato je trditev, da otroci rastejo med spanjem, pravilna. Spanje je odvisno od cikla svetlobe in teme, zato je pomembno, da smo podnevi izpostavljeni svetli sončni svetlobi in da ponoči spimo v temni spalnici. Že dolgo je znano, da ima pomanjkanje spanja hude posledice na organizem. Opisani so poskusi na živalih, ki jih je pomanjkanje spanja vodilo v smrt. In kaj se zgodi pri ljudeh, ko ne spijo?

dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja (Intervju)

Naraščajoči informacijski promet po svetovnem spletu in vedno večje zahteve po čim hitrejši računalniških obdelavi podatkov sta privedla do razmer, ko naše sposobnosti računanja in usmerjanja informacij s klasičnimi mikroelektronskimi napravami ne zadoščajo več. Znanstveniki mrzlično razvijajo svetlobna vezja, po katerih bo namesto elektrike tekla svetloba. Takšne naprave bo mogoče izdelati tudi iz tekočih kristalov, kar bo predstavljeno v predavanju.

prof. dr. Igor Muševič, Institut J. Stefan, Jamova 39 in Ljubljana in Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, Ljubljana

Astronomske raziskave v vesolju so smiselne, ker na Zemlji ni mogoče doseči primernih pogojev ali (v primeru Osončja) ker stvari tako lahko preučujemo od blizu. Po pregledu tehnik vesoljskih potovanj in nekaterih tovrstnih novosti bomo govorili o nekaj misijah v bližnji prihodnosti in o dopolnjevanju opazovanj z Zemlje in iz vesolja.

prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani.

DNK tekoči trak je projekt slovenske ekipe študentov in mentorjev, s katerim smo zmagali na svetovnem tekmovanju iGEM, ki je potekalo na znani univerzi MIT v ZDA. Dokazali smo, da lahko DNK tekoči trak pomembno pospeši sintezo spojin v celici in predstavlja podlago za procesiranje informacij v celici, kar ima velik potencial za uporabo v industriji in računalništvu.

Projekt bosta predstavila Nejc Tomšič in Mattia Petroni.

V zadnjih letih smo lahko pogosto brali in veliko slišali o hormonskih ali endokrinih motilcih, snoveh, ki naj bi nas delale neplodne in imele še številne druge učinke na naše zdravje. V tokratnem predavanju boste izvedeli, kaj hormonski motilci dejansko so in kako, če sploh, vplivajo na naše zdravje.

prof. dr. Gregor Majdič, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta.