Okolje pogosto ogroža celovitost ali življenje živih bitij, kar imenujemo stres. Živa bitja so v evoluciji razvila učinkovit obrambni odziv na kratkotrajen stres, s čimer so se povečale možnosti za njihovo preživetje. Dolgotrajen (kronični) stres, ki je razmeroma pogost v razviti človeški družbi, pa lahko sam po sebi postane vir bolezni in je zato pomemben dejavnik pri nekaterih pogostih boleznih naše civilizacije.

Akad.prof.dr. Janez Sketelj, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

V predavanju bom predstavil tropske pajke iz družine Nephilidae, ki so znani po svojem ekstremnem spolnem dimorfizmu in velikanskih mrežah. V desetletnih raziskavah sem našel in opisal nekaj novih vrst pajkov, med katerimi je tudi največji pajek mrežar imenovan Nephila komaci. Najnovejše raziskave pajkov nefilidov kažejo na koevolucijo kompleksnosti morfologij in vedenj med spoloma. Ko se razvije evolucijska novost pri enem spolu, se pri drugem razvije protiprilagoditev. Skozi takšno spolno antagonistično koevolucijo velikanske samice stremijo po poligamiji, drobni samčki pa poskušajo s prisilno monopolizacijo samic. Razvoj vrst, ki se odraža v bizarnih spolnih ritualih, lahko torej opišemo kot svojevrstno oboroževalno tekmo.

Prionske bolezni so neogibno smrtne degenerativne bolezni živčevja. Zaenkrat še ni zdravila zanje, saj jih lahko zanesljivo prepoznamo šele po smrti. Obenem prionske bolezni predstavljajo majhno, a prepoznano epidemiološko tveganje pri presajanju tkiv in organov in pri transfuziji krvi. Predavanje bo na kratko povzelo prizadevanja za razvoj zanesljive zgodnje za življenjske prepoznave prionskih bolezni. 

Redko je bila znanost deležna  tolikšne javne pozornosti in  nasprotujočih ocen, kakor znanost o klimatskih spremebah – od Nobelove nagrade za svetovni mir, do obtožb o ideološkem šarlatanstvu. V primeru klimatskih sprememb so politične odločitve, ki naj bi jih sprejeli na podlagi znanstvenih napovedi, tako temeljne, da vplivajo na mesto znanosti v družbi. Zato si poglejmo od bliže reprezentativno zgodbo o »CRU hacku«, razkriti elektronski pošti britanskih klimatologov:  kako se odziva znanstvena skupnost, ko se znajde v torišču ekonomskih, političnih in ideoloških interesov?

Luka Omladič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Naraščajoč  problem v zdravstvu predstavljajo kronične in okužene rane, z bakterijskimi sevi odpornimi na antibiotike. V mnogih primerih edino alternativo zdravljenja takih ran predstavlja uporaba sterilnih ličink muh Lucilia sericata. Ličinke gojimo v kontiniurni kulturi na Biotehniški fakulteti UL že osem let. Skupaj z zdravniki na Oddelku za Kirurške infekcije na Kliničnem centru smo uvedli tovrstno zdravljenje v Slovenijo in s klasično terapijo v preteklih letih pozdravili več kot 40  pacientov. Klasično biokirurško metodo smo v zadnjih dveh letih nadgradili. Razvili smo  bioaktivni gel, ki vsebuje izloček ličink muh. Le-ta ima namreč sinergistično antibiotično, protivnetno, proliferativno in proteolitično delovanje. Bioaktivni gel, prvi te vrste na svetu, trenutno preizkušamo na Infekcijski kliniki Kliničnega centra v Ljubljani, v klinični študiji na pacientih prostovoljcih. V predavanju bo predstavljena tako klasična terapija z ličinkami, kot tudi povsem nov pristop, ki temelji na uporabi gela.

Gunde - Cimerman Nina Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Zagotovo ste se že kdaj spraševali, ali so moški možgani drugačni od ženskih. Razlike v možganih med spoloma so od nekdaj vzbujale zanimanje in domišljijo. Pa lahko takšne razlike zares pojasnijo, zakaj se včasih moški in ženske ne razumemo?  Znanstvena dognanja o tem, ali razlike med moškimi in ženskimi možgani zares obstojajo in kakšne so te razlike tako v strukturi možganov kot v njihovem delovanju, nam bo predstavil prof. dr. Gregor Majdič, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta.

Banke popkovnične krvi imamo zato, ker se v popkovnični krvi nahajajo matične celice s katerimi lahko pozdravimo nekatere krvne bolezni. Popkovnična kri je kri novorojenca, ki se nahaja v popkovnici in posteljici. Starši lahko to kri darujejo v javno banko, z namenom pomagati bolnim ljudem, ali pa sklenejo plačljivo pogodbo pri zasebni banki in jo shranijo za morebitne potrebe svojih družinskih članov.

Dr. Metka Krašna, vodje enote za darovanje popkovnične krvi, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

Predavanje bo v četrtek 3. 12. 2009 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Znanstveniki in inženirji v evropskem laboratoriju za nuklearne raziskave CERN so po enoletnem popravilu 23. 11. 2009 dosegli prve trke protonov na velikem hadronskem trkalniku LHC. V predavanju si bomo ogledali kaj sploh je LHC, zakaj pospešujejo protone in ne kaj drugega,  ter kaj se nadejamo z eksperimenti na LHC odkriti. Domači nam bodo tako postali pojmi kot so Higgsov mehanizem, Higgsov bozon, supersimetrija in ekstra dimenzije, pri čemer bomo vsakega od njih obravnavali na poljuden način.

Doc. dr. Jure Zupan, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani.

Dodatek: prosojnice predavanja so na voljo tukaj.

Podobno kot ljudje imajo tudi živalski osebki različne osebnosti. Nekateri so vedno bolj plahi, drugi se  pogosto vedejo agresivno. Razlogi za različne osebnosti so v nekoliko različnem genskem zapisu, zaradi česar se osebki razlikujejo v nevroendokrinih procesih in izražanju vedenja. Iz evolucijskega stališča je fenomen osebnosti težko razložiti. Osebki z različnimi osebnostmi se razlikujejo v boleznih, ki jih pogosto prizadenejo, v življenjski starosti, ki jo dosežejo in v razmnoževalnem uspehu; torej se razlikujejo po fitnesu oziroma deležu genov, ki jih prenesejo v naslednjo generacijo. Osebki iste vrste z različnimi vedenjskimi lastnostmi lahko zasedejo različne niše. Če se med seboj parijo samo osebki istega ekotipa, intra-specifične razlike lahko vodijo v nastanek reproduktivne bariere in nastanek novih vrst.

Dr. Simona Kralj Fišer, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU.

Trenutna podoba pestrosti življenja na našem planetu je le bežno, prehodno stanje, ki bo lahko že kmalu zelo drugačno. Tako nas uči evolucijska preteklost ali zgodovina življenja. Pri njenem razumevanju so nam v veliko pomoč fosilne najdbe, ki pa nam le malo povedo o resničnem poteku evolucije. Ljudje si se vedno radi domišljamo, da smo najpopolnejši člen na vrhu dolgega sosledja primitivnejših prednikov. V resnici fosilnih ostankov niso zapustili naši predniki, in tako pojmovanje evolucije ni dosti boljše od zasmehovanega kreacionizma. Na predavanju bomo govorili o znanstveni poti uresničevanja Darwinovih sanj - vpogleda v evolucijsko zgodovino življenja.

prof. dr. Peter Trontelj, Univerza v Ljubljani

Predavatelji: Jure Žalohar, Tomaž Hitij, Matija Križnar

Stotine milijonov ljudi uporablja Facebook, se pogovarja na Instant Messengeru ali piše blog. Vse to so veliki računalniški sistemi, kjer  lahko z opazovanjem milijonov uporabnikov preučujemo lastnostih in strukturo človeške družbe kot celote. Na predavanju bom predstavil primere vpogledov v strukturo in delovanje človeške družbe, do katerih pridemo s preučevanjem velikih socialnim omrežij. Ogledali si bomo lastnosti socialnega omrežja, ki ga sestavlja četrt milijarde ljudi. Zanimalo nas bo, kakšne so lastnosti svetovnega socialnega omrežja, kako robustno je in kako se v njem ljudje znajdejo. Ogledali si bomo, zakaj je svet presenetljivo majhen in kakšno strategijo ubrati, da preko čim manj poznanstev najdemo poljubnega zemljana.

spletna stran predavatelja