 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
Razno
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Dosežki znanosti v letu 2008 |
  |
 Kot vsako leto je tudi letos revija Science objavila seznam po njihovem mnenju največjih prebojev v znanosti leta 2008. Po vrsti so to:
 1) Reprogramiranje celic. V letošnjem letu smo videli kar nekaj prebojev na področju reprogramiranja celic. Širšo javnost je področje začelo bolj zanimati natanko pred desetletjem, ko je ameriškim raziskovalcem uspelo kultivirati zarodne celice iz človeških emrbijev. Za te pluripotentne celice (ki se torej lahko v principu razvijejo v katerikoli tip celice v telesu) so se namreč odpirale mnogotere možnosti uporabe v razvojni biologiji in medicinskih raziskavah. A kaj, ko je postopek izolacije celic tipično pomenil uničenje samega embrija, kar je pripeljalo do razgretih razprav okoli bioetike raziskovanja in posledično do omejitev raziskav z zarodnimi celicami v številnih državah sveta. Leta 2006 so nato japonski raziskovalci poročali, da jim je uspelo zaobiti praktične in etične probleme glede zarodnih celic iz človeških celic, saj jim je uspelo prevzgojiti v laboratoriju odrasle celice iz mišjega repa, da so se obnašale natanko tako kot zarodne celice. Leto za tem je podobno uspelo ameriškim raziskovalcem tudi s človeškimi celicami, kar je resnično odprlo vrata k novim znanstvenim prebojem. V minulem letu je tako na primer raziskovalcem uspelo rešiti desetletje star problem: kako vzgojiti dolgožive celične linije od posameznikov, ki so oboleli za boleznimi, ki jih je težko raziskovati. Dvema skupinama je tako uspelo razviti celične linije pacientov za več kot deset bolezni, med njimi za mišično distrofijo, diabetes prvega tipa in downov sindrom. Velik predor je uspel neki drugi ameriški skupini, ki je uspela reprogramirati odrasle celice v trebušni slinavki miši iz celic, ki ne proizvajajo inzulin, v tip celice, ki ga.
|
|
| Beri dalje (847 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.657. Objavljeno: 12/28/08. ] |
|
| Dosežki slovenske znanosti v letu 2007 |
|
 Ob koncu leta se je zanimivo vprašati, kateri dosežki domačih znanstvenikov so najbolj zaznamovali iztekajoče se leto. Leto 2007 se bo v slovenski znanosti gotovo zapisalo kot leto, ko se je bistveno povečalo število objav v najprestižnejših znanstvenih revijah Nature in Science, ki objavljata samo rezultate resnično pomembnih raziskav. Letos se je pod šest člankov, ki so nastali tudi na slovenskih inštitutih in univerzah, z naslovi v Sloveniji podpisalo kar deset raziskovalcev in raziskovalk. Pri tem je pomembno poudariti, da je večina naštetih pripadnikov mlajše generacije.
|
|
| Beri dalje (112 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.642. Objavljeno: 12/30/07. ] |
|
| Iščemo voditeljski par za TV oddajo o znanosti |
|
 Dopolnilo (12.11.2007): Kvarkadabra in RTV Slovenija se lepo zahvaljujeta vsem, ki ste se udeležili petkove avdicije. Ker pa je bilo nekaj kandidatov in kandidatk takrat upravičeno zadržanih ali v tujini, bomo naredili še en krog avdicije 23. novembra ob 15h na RTV SLO (Kolodvorska 2, Ljubljana). Vabljeni!
V okviru Mladinskega programa RTV SLO nastaja v sodelovanju s Kvarkadabro nova televizijska oddaja z naslovom "Kvarkadabra TV". Posneti nameravamo serijo kratkih reportaž dolgih 15 minut, v katerih bi na zabaven, lahkoten in zanimiv način predstavili dogajanje v sodobni znanosti. Zamislili smo si, da bi oddajo vodil voditeljski par (fant in dekle; morda dodiplomska ali podiplomska študenta, ni pa nujno). Če bi te zanimalo vodenje takšne oddaje, pridi na AVDICIJO, ki bo 9. novembra 2007 ob 14h na RTV SLO (Kolodvorska 2, Ljubljana).
|
|
| 8 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.989. Objavljeno: 10/16/07. ] |
|
| Epistole 5 - Sašo Jana (Dnevnikov Objektiv) |
|
 Draga Jana,
ko sem premišljeval, o čem bi ti tokrat pisal, sem se spomnil, da sva se pred leti spoznala na delavnici za učenje veščin »komuniciranja« znanosti, ki sta jo v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije vodila angleški znanstvenik in novinarka. Na delavnico sem prišel z nizkimi pričakovanji, saj sem bil prepričan, da ne bom izvedel veliko novega, a sem se na srečo zmotil. Na povsem praktičnih primerih so nas naučili zelo veliko veščin, ki jih od takrat naprej neprestano uporabljam.
|
|
| Beri dalje (1.667 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.537. Objavljeno: 09/03/07. ] |
|
| Epistole 4 - Sašo Jana (Dnevnikov Objektiv) |
|
 Draga Jana,
omenila si slavnega fizika in nobelovca Richarda Feynmana, ki je vsekakor zelo zanimiva osebnost, saj velja za posebneža tudi med pregovorno čudaškimi znanstveniki. Še kot študenti smo požirali njegove knjige, danes pa si lahko preko interneta ogledamo posnetke njegovih čudovitih predavanj. Res je bil vrhunski mojster tako fizike kot tudi približevanja znanosti "ljudskim množicam". Nameraval sem ti napisati nekaj o pomenu velikih imen, da ne rečem zvezdnikov, v znanosti, pa bi za iztočnico povzel kar eno od mnogih zabavnih, a hkrati poučnih Feynmanovih anekdot, ki so zbrane v mnogih knjigah, žal pa v slovenskem prevodu nimamo še nobene.
|
|
| Beri dalje (1.618 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.451. Objavljeno: 08/28/07. ] |
|
| Epistole 3 - Sašo Jana (Dnevnikov Objektiv) |
|
 Draga Jana,
se mogoče spomniš, kdaj si zadnjič videla mavrico? V letošnjih avgustovskih dneh, ko po dežni plohi hitro zasije močno poletno sonce, so pogosto idealne razmere za opazovanje teh čudovitih prizorov narave. Sam sem gledal veličastno dvojno mavrico razpotegnjeno čez ves nebesni obok pred nekaj tedni po nevihti na morju. V takih trenutkih se kar ne morem zadržati, da ne bi s fotoaparatom skakal po dežju in iskal najboljših zornih kotov, za čim bolj spektakularno fotografijo.
|
|
| Beri dalje (1.546 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.333. Objavljeno: 08/21/07. ] |
|
| Epistole 2 - Sašo Jana (Dnevnikov Objektiv) |
|
 Draga Jana,
ne vem sicer natančno, po kateri poti bo k tebi pripotovalo tole drugo pismo, a zagotovo te bo doseglo že doma, ne več na morju. V najinem prvem pismu sva oba omenjala velike centre za promocijo znanosti in pomen, ki jih imajo za mlade in stare v svoji okolici. Ob tem sem se spomnil na svoj zadnji obisk v eni največjih in verjetno tudi najslavnejših inštitucij te vrste.
|
|
| Beri dalje (1.590 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.227. Objavljeno: 08/11/07. ] |
|
| Epistole 1 - Sašo Jana (Dnevnikov Objektiv) |
|
 Zdravo Jana,
upam, da te tole pismo ne bo zmotilo ravno kje na plaži. Najino dopisovanje sem nameraval začeti z mislijo, da tako ali tako nisi več kot "en klik stran" iz Ljubljane, pa ne vem, kako ti kaj v Dalmaciji sploh "vleče" internet. Če si slučajno na kakem odmaknjenem otočku, ki je bolj slabo pokrit s "kiberkafeji" oziroma z gprs signalom, si verjetno oddaljena nekaj deset kilometrov več od enega samega klika, a dvomim.
|
|
| Beri dalje (1.548 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 2.416. Objavljeno: 08/07/07. ] |
|
| Pismo Kvarkadabre ministru za znanost |
|
Spoštovani gospod
minister prof. dr. Jure Zupan!
Na Vas se obračamo s prošnjo, ker smo
po nenavadnem spletu okoliščin kot kaže ostali brez osrednjega vira sredstev
za našo dejavnost promocije znanosti, ki jo opravljamo že vrsto let in za
katero menimo, da je za slovensko okolje ključnega pomena.
Kot
verjetno veste, Kvarkadabra - društvo za
tolmačenje znanosti že celo desetletje aktivno skrbi za kakovostno
seznanjanje javnosti o dogajanju v znanosti, tehniki in naravoslovju. Preko
spletne strani www.kvarkadabra.net, ki
ima dnevno več kot 2000 obiskovalcev,
in preko rednih mesečnih poljudnoznanstvenih predavanj, posnetke katerih
objavljamo tudi na naši spletni strani, zelo aktivno skrbimo, da je
slovenska javnost dobro obveščena o vseh pomembnih dogajanjih na področju
znanosti. Izdali smo tudi že več knjig in prejeli mnoge nagrade (večkrat
Prometej znanosti). V začetku marca
odhajamo tudi v Bruselj, ker nas je Evropska
komisija uvrstila med nominirance za Descartesovo nagrado, kar je najvišje
evropsko priznanje za "komuniciranje znanosti".
|
|
| Beri dalje (162 besed) 19 komentarjev. |
| [ Ogledov: 3.649. Objavljeno: 02/25/07. ] |
|
| Novega Proteusa ni več! |
|
 Po zgolj dveh izdanih številkah novega letnika (ogledate si ju lahko tukaj) je Prirodoslovno društvo Slovenije razrešilo celotno uredništvo Proteusa in urejanje revije preneslo na upravo društva. Vsem novim naročnikom, ki ste se na revijo naročili predvsem zaradi novih pristopov, rubrik in vsebine, ki jih je začelo uvajati novo uredništvo, se opravičujemo. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi iz Proteusa naredili osrednjo slovensko revijo o naravoslovju in znanosti, vendar s strani Prirodoslovnega društva Slovenije, ki je lastnik Proteusa, novi koncept ni dobil zadostne podpore.
Bivše uredništvo Proteusa
|
|
| 15 komentarjev. |
| [ Ogledov: 4.659. Objavljeno: 11/15/05. ] |
|
| Dosežki znanosti v letu 2004 |
|
Revija Science je tudi za leto 2004 objavila najpomembnejše naravoslovno-tehnične dosežke. Po njihovem mnenju so ti naslednji:
1. Voda na Marsu
 Nasina robota Spirit in Opportunity sta odkrila dokaze, da je na Marsu nekoč obstajala voda, kar je dodatno spodbodlo špekulacije o obstoju življenja izven Zemlje. Mars je imel stoječo vodo le v samem začetku svojega obstoja, ko je življenje na Zemlji šele nastajalo. Vendar pa je bila ta voda kisla, slana in nasploh ne preveč obetajoče okolje za nastanek življenja. Čeprav na Zemlji poznamo kar nekaj oblik življenja, ki so prilagojenje za tako ekstremne razmere, pa ni jasno, ali se je kaj podobnega razvilo tudi na Marsu. NASA zato za prihodnja leta načrtuje kar nekaj misij na Mars. Mars Reconaissance Orbiter bo poletel avgusta 2005, Phoenix bo pristal na Marsu l. 2008 (z misijo raziskati polarne kape, na katerih je še vedno led), l. 2009 pa bodo morda na Mars poslali tudi pravi analizni laboratorij, Mars Science Laboratory.
|
|
| Beri dalje (1.096 besed) |
| [ Ogledov: 6.378. Objavljeno: 01/31/05. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Navadnemu šolarčku so sedaj domače resnice, za katere bi Arhimed žrtvoval svoje življenje."
Ernest Renan
|
|
|
|
|
