Domov Knjige Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah
Darwinova nevarna ideja

Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah

14,95 

Kupi izdelek

Kategorija:

Opis izdelka

V knjigi je na 300 straneh zbranih 48 sestavkov o znanosti, ki so bili objavljeni v rubriki »Bližnja srečanja tretje vrste« Delove tedenske priloge Polet in/ali na spletni strani Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti. Sestavki so pravkar prejeli tudi priznanje Prometej znanosti.

Knjiga je razdeljena v poglavja:

  1. VESOLJE BREZ ROBA
  2. OSAMLJENI PLANET
  3. NARAVNA IN UMETNA ŽIVA BITJA
  4. GOVOREČA ŽIVAL
  5. KAJ SANJAJO STROJI?
  6. STVAR, KI MISLI
  7. MOLEKULE ŽIVLJENJA
  8. ČUDNI DELCI

ISBN-13 978-961-6262-80-4
Kvarkadabra in založbe Studia humanitatis.
cena knjige je 14,95 EUR
Knjigo lahko kupite s popustom za 13,46 EUR tudi preko spletne knjigarne Buča!

predogled knjige je mogoč preko: Google Books!

S platnic knjige:

“Dr. Sašo Dolenc je nedvomno med našimi najuspešnejšimi avtorji na področju poljudne znanosti, saj mu uspeva zapletene znanstvene dosežke razložiti širši javnosti na jasen in zanimiv način s tem, da ostane pri tej razlagi natančen in znanstven. Serija njegovih člankov je izredno pomembna, saj pokriva vsa področja moderne znanosti na nevsiljiv, skorajda lahkoten način, zato je prav, da jo imamo tudi v knjižni obliki. Na področju moderne poljudne znanosti smo v Sloveniji šibki, saj se naši znanstveniki v glavnem ne lotevajo takega dela, drugi pa niso usposobljeni zanj. Zato delo dr. Dolenca zasluži vso pohvalo in spoštovanje.” (akad. prof. dr. Boštjan Žekš)

“Ali znanost misli? Na to vprašanje je svojčas Heidegger odgovoril z odločnim ne. Zapisi o sodobni znanosti spod vešče roke Saše Dolenca, te male zgodbe o velikih zgodbah, nas hitro prepričajo o nasprotnem. Ne le, da znanost misli na stotero nepričakovanih načinov, njeni miselni izzivi in vpogledi so obenem neizčrpni vir vzpodbud in zabave. Jasna misel in prijazen slog naredita knjigo dostopno vsakomur: v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.” (prof. dr. Mladen Dolar)

 

Bukla 15, februar 2007
Intervju: Sašo Dolenc, urednik Kvarkadabre

Če je v Sloveniji v preteklih letih primanjkovalo mladih sil na področju kake veje publicistike, potem je bilo to na področju poljudnega leposlovja. Vrzel pa je v zadnjem času začel lepo zapolnjevati fizik in filozof Sašo Dolenc, ki je tako prek zbornikov v režiji spletnega časopisa Kvarkadabra kot tudi v okviru samostojnih projektov začel med ljudi sistematično širiti znanje o naravoslovnih vedah. V kratkem času sta izšli knjigi, povezani z njegovim imenom, zato smo se z njim o vsem skupaj tudi pogovorili in ga povprašali o njegovih prihodnjih načrtih.

Povezava na besedilo intervjuja na spletni strani revije Bukla!

 

revija Ampak, oktober 2007, str. 71

Kaj pa sploh je to – znanost? Ali se o tem govori?

Poljudna oziroma popularna znanost se je kot literarna zvrst v svetu že moč­no uveljavila in prav nobena redkost ni na seznamih najbolj branih knjig v ZDA ali Veliki Britaniji najti kakšnega izmed njenih bolj aktualnih naslovov. Slovenija, kot je nekako že v navadi, šepa v ozadju. Tako so se slovenski po­ljudnoznanstveni navdušenci prisiljeni zadovoljiti s tistimi nekaj srečnicami, ki jih je uspeh v tujini pripeljal tudi do slovenskih knjigarniških polic, in še manjšim številom (sicer precej kvalite­tnih) slovenskih prevodov. O poljudni znanosti izpod slovenskega peresa pa je tako ali tako utopično razmišljati. No, skorajda. Slabo luč na slovensko zane­marjanje (poljudne) znanosti mečejo ustvarjalci Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti, ki na svoji spletni strani odpirajo znanstveno-filozofske debate, organizirajo poljudnoznan­stvena predavanja in skoraj vsako leto poskrbijo za kak nov knjižni izid. S tem se v zadnjem času odlikujejo kot edi­na skupina, ki se sistematično posveča popularizaciji znanosti v slovenskem prostoru. Lani je tako v avtorstvu Saša Dolenca, sicer odgovornega urednika Kvarkadabre, izšla Darwinova nevar­na ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah, zbirka kratkih poljudno-znanstvenih »zgodb«, v veči­ni napisanih za Delovo prilogo Polet in za spletne strani Kvarkadabre, za katere je avtor želel, da v knjižni obliki »zaživijo povsem na novo«.

Novo dimenzijo zgodb avtor doseže z njihovo povezanostjo v smiselno za­stavljena poglavja. S tem bralcu omo­goči ustvarjanje širše, bolj celostne podobe o temah, ki jih zgodbe odpi­rajo. Združene v osem poglavji tako pokrivajo področja astronomije. geo­logije, genetike, antropologije, teorije informacij, nevrologije, celične biologi­je in kvantne mehanike, med njimi pa se znajdejo tudi interpretacije raznih kvazidogodkov, ki so razburjali domi­šljijo javnosti v zadnjih letih, kot sta na primer nevarnost globalne epidemije gripe in odnos med vero (Cerkvijo) in znanostjo. V prvem poglavju je pred­stavljen nastanek vesolja in metode, ki jih znanstveniki uporabljajo, da bi ga lahko kar najbolje razumeli, drugo po­glavje obravnava Zemljo in človekov vpliv nanjo. Sprehod po čedalje manj­ših dimenzijah se nadaljuje s človeško fiziologijo, tehnološkimi dosežki in umom, v zadnjih dveh poglavjih pa je predstavljeno še najmanjše – geni in druge »molekule življenja« in za konec kvantni delci in principi kvantne me­hanike.

Že citat Alberta Einsteina na prvi strani – »Naredi vse najbolj preprosto, kot je le mogoče, vendar ne bolj preprosto.« – ter uvodna beseda nakazujeta, da bodo vse, sicer zelo zahtevne teme, v knjigi predstavljene na preprost in ši­rokemu krogu bralcev razumljiv način, tako da jih bosta lahko razumela tudi »minister za znanost ali stara teta s kmetov«. »Sodobna znanost ni nerazu­mljiva veščina,…, sodobne teorije lahko vsaj v osnovi razume vsakdo, če je le dovolj radoveden in so mu dognanja znanosti predstavljena s pomočjo do­brih prispodob, analogij in zanimivih zgodb«. Vzbujanje radovednosti (ali pa izvabljanje smeha) se v vsakem poglav­ju začne s primernim citatom iz Stopar­skega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa, le trenutek zatem pa je bralec že vržen v znanstveno zgodbo. Tu pri­de do izraza avtorjev dar za pripovedo­vanje – Dolenc pozornost bralca skozi zgodbo ohranja z mešanico jedrnatega znanstvenega poročanja in uglajenega retoričnega prepričevanja, dodatno pa ga pritegne z različnimi literarnimi pri­jemi (nagovori, ponovitve …). A verjetno je za tekoče branje še najbolj pomemb­na hitra in kratka razlaga vsakega na novo vzpostavljenega pojma oziroma izraza, s katerim bralec morda še ni se­znanjen. Tako ima bralec ves čas obču­tek, da predstavljeno snov razume, in se lahko v celoti prepusti zanimivemu zgodovinskemu ozadju znanstvenih odkritij, razlagi trenutnih raziskav in napovedmi novih dogodkov.

Posebna kvaliteta Dolenčevih zgodb je vgradnja znanosti v vsakdanje življe­nje – po avtorjevem mnenju je imela namreč znanost skozi našo zgodovino zelo pozitivno vlogo pri razvoju člo­veštva, vendar je ob tem vedno znova rušila ustaljena prepričanja in poglede na svet. Njena vloga se do danes ni niti najmanj spremenila, še vedno pelje svet naprej in še vedno prihaja ob tem do trkov med znanostjo in trenutnim sta­njem duha. Te misli avtor najlepše pri­kaže v zadnjih zgodbah poglavja »Go­voreča žival«, kjer se ukvarja z vpraša­nji globalizacije in religije kot nosilcem svetovne konzervativne misli. Tu pride močno do izraza tudi avtorjeva široka izobrazba (diploma iz fizike, doktorat iz filozofije), ki mu omogoča, da se v borbi med religijo in znanostjo postavi na stran slednje, in to brez uporabe sta­lišč »fundamentalnega ateizma«, ki jih očita enemu izmed današnjih glavnih borcev proti religiji, Richardu Dawkin­su. A subjektivni pogledi avtorja so v zgodbah na žalost razmeroma redki. Razen očitnega pozitivnega odnosa do znanosti kot želje po odkrivanju nove­ga, se nam avtorjeva osebna mnenja v zgodbah le stežka razkrijejo, s tem pa sporočilna vrednost knjige nekoliko iz­gubi na svoji prepričljivosti. Ob tem se vsekakor pojavi tudi vprašanje, komu je knjiga namenjena in ali je knjiga pri­meren medij za zbirko poljudnoznan­stvenih prispevkov. Vsekakor je vsebi­na napisana dovolj preprosto za »teto s kmetov«, vendar to ne pomeni nujno tudi dovolj zanimivo. Z znanostjo slab­še seznanjeni bralci bodo v njej pogre­šali nebesedne oblike komunikacije, kot so npr. lepe slike, brez katerih je predvsem »razvajenim» mlajšim gene­racijam kakršnokoli temo težko pred­staviti kot zanimivo. Po drugi strani bodo bolj zahtevni bralci bržkone za­znali manko znanosti, saj se v želji, da bi obdržal čim širši krog bralcev, avtor bolj poglobljeni obravnavi znanstve­nih tematik raje odpove.

Vsekakor pa je Darwinova nevarna ideja (..) zanimiva in prepotrebna no­vost v slovenskem literarnem prosto­ru, ki prihajajočim generacijam bral­cev poljudne znanosti na dostopen in pregleden način odpira svet znanosti, hkrati pa pritegne tudi »stare znanstve­ne mačke«, ki, ne glede na širino svoje­ga znanstvenega zanimanja, v množici aktualnih tem gotovo najdejo tudi kaj novega, morda duhovito zgodbo o zvi­tih programerjih in človeški naivnosti: »Ko se robot znajde pred nalogo, ki je sam ne zna rešiti, jo preprosto skopira na svojo spletno stran, kjer za njeno rešitev ponudi nagrado. V tem kon­kretnem primeru je bil nagrada za re­šitev naloge dostop do pornografskih fotografij. … Robot nato rešitev, do ka­tere sam ni znal priti, hitro prenese na izvorno stran in tako drugega robota vratarja prepriča, da je človek, in ta ga spusti naprej.«

(Anže Županič, mladi raziskovalec v Laboratoriju za biokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.)

Ocene

Zaenkrat še ni ocen.

Bodi prvi ocenjevalec “Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah”

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zadnje daljše objave

2,247OboževalcevVčeškaj
1,307SledilcevSledi