Domov OZNAKE Etika

Oznaka: etika

Kriminologija slovenske znanosti

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Kriminologija znanosti

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Zakaj znanstveniki molčijo?

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Javno pismo uredništvu Večera

Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo.

Izjava Komisije za enake možnosti na področju znanosti ob dogajanju na...

Oglašanje raziskovalk in raziskovalcev z argumentiranimi kritikami mora biti povod za razmislek o izboljšavah, nikakor pa ne sme biti kaznovano.

Vizija delovanja in razvoja ARRS

Objavljamo Vizijo delovanja in razvoja ARRS (2020 – 2025), ki jo je v okviru svoje kandidature za direktorico agencije za raziskovalno dejavnost pripravila znan. svet. dr. Urša Opara Krašovec.

Znanstveniki v vrtincu citiranja

Pred približno sto leti je Ernest Rutherford, ki velja za očeta atomske fizike, sprožil polemiko z izjavo, da se znanost deli na dve kategoriji, na fiziko in zbiranje znamk. Provokativno trditev vplivnega znanstvenika bi danes lahko preoblikovali v še bistveno bolj skrb vzbujajoče spoznanje: znanost je bodisi zbiranje točk bodisi je obsojena na to, da ostane neopažena.

Nizozemska zima lakote

Okolje, ki smo mu izpostavljeni tekom prenatalnega razvoja, ima velik vpliv na zdravje v odrasli dobi. Študije, ki so spremljale otroke mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene lakoti, so pokazale, da imajo potomci poleg spremenjenega metabolizma tudi večje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2, shizofrenije in motenj razpoloženja.

Koga nagrajuje slovenska znanost?

V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo skrb vzbujajoč trend nagrajevanja ustvarjanja čim boljšega videza velike znanstvene produktivnosti, ne pa dejanskih vsebinskih znanstvenih dosežkov, ki so pomembni za napredek znanja.

Ko hiperprodukcija v znanosti postane problem

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

Bullshit Jobs: delovna mesta, namenjena sama sebi

V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.

Paul Dirac: Mož, ki je napovedal obstoj antimaterije

Paul Dirac velja za enega najpomembnejših znanstvenikov 20. stoletja, saj je zaslužen za mnoga ključna spoznanja s področja kvantne fizike. Kot eden najmlajših znanstvenikov...

Družbeno občutljive genetske raziskave

Kmalu po koncu druge svetovne vojne so pri Unescu sestavili komisijo uglednih znanstvenikov, med katerimi je bil verjetno najbolj znano ime francoski antropolog Claude...

Javno pismo o izjavah državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa

Državni svetnik dr. Matjaž Gams je imel 24. maja v Državnem svetu predavanje, v katerem je postavil nekaj po njegovem mnenju znanstvenih tez o...

Evgenika – temačno obdobje v zgodovini znanosti

Oktobra leta 1897 je v zavod za izobraževanje otrok z razvojnimi težavami v ameriškem kraju Vineland prispela osemletna Emma Wolverton, ki je po spletu...

Znanstvenik, ki je prejel Nobelovo nagrado za tuje zasluge

Tuberkulozo so zaradi številnih smrtnih žrtev poimenovali tudi bela kuga. Prvi zapisi o tej močno nalezljivi bolezni segajo v čas faraonov, število smrtnih žrtev...

Pravična neenakost

Britanska dobrodelna organizacija Oxfam, ki se bojuje proti revščini, je januarja letos objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da ima 42 najbogatejših ljudi na svetu...

Pogovoriti se moramo o duševnem zdravju (mladih) znanstvenikov

Študija, opravljena na University of Texas Health Science Center at San Antonio in pravkar objavljena v Nature Biotechnology, je pokazala, da doktorski študentje kar...

Sebični argument za boljši svet

Zanimiv nekajminutni video esej, ki pojasni, zakaj je tudi v našem sebičnem interesu, da se čim več ljudi po svetu izobražuje, študira in nato...

Človek kot abstraktni izum*

Avtor besedila: Tina Bilban; Ilustracije: Ivan Mitrevski Človek: Živo bitje iz kraljestva živali, razred sesalci, družina človeku podobnih opic, vrsta Homo sapiens, podvrsta Homo sapiens...