Domov OZNAKE Zgodovina

Oznaka: zgodovina

Poskus video zgodbe o infinitezimalih

Matematični pojem infinitezimalne količine, ki označuje vmesno stanje med nič in nekaj, je v začetku novega veka med učenjaki povzročil razburjenje.

Josip Stritar o Francetu Prešernu

Stritarjev predgovor k prvi posthumni izdaji Prešernovih poezij.

Ferdinand Augustin Hallerstein

V Ljubljani rojeni učenjak, ki je postal eden vodilnih znanstvenikov na kitajskem dvoru.

Josip Plemelj (1873-1967)

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Rosalind Franklin pod Vršičem

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Kuga in avtoimunske bolezni

Večja pojavnost avtoimunskih bolezni pri današnjem evropskem prebivalstvu je verjetno posledica genetske odpornosti na okužbo z bakterijo Yersinia pestis.

Moralni napredek človeštva

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

Orodja za iskanje soglasja

Kako se konstruktivno pogovarjati in iskati soglasje o skupnem upravljanju družbe, postaja v sodobnih demokratičnih državah vse večji problem. Nove tehnologije so nam lahko pri tem v veliko pomoč, sploh če temeljijo na koristnih izkušnjah in spoznanjih iz preteklosti.

Dobre ideje niso dovolj

Zavedati se moramo, da le hiter prenos informacij sam po sebi ni dovolj, da se začnejo ideje tudi nadgrajevati in pretvarjati v zaupanja vredno znanje ter v uporabne izdelke in storitve.

Resnica v novinarstvu

Prevod članka z naslovom “Resnica v novinarstvu” (Truth in Journalism), ki je bil v reviji Scientific American objavljen 30. julij 1853, pred skoraj 170 leti.

Zaupanje v znanost

Kaj nam sploh še ostane, če jamstvo zaupanja v znanstveno vednost ne morejo biti ne trditve posameznih znanstvenikov, ne priseganje na znanstveno metodo in ne kriterij objave v znanstveni reviji?

Kako uspešne države premagujejo krize

Podobno kot se mora večina ljudi kdaj v življenju spopasti z resno krizo, se je prisiljena s hudimi težavami spopasti tudi marsikatera država. Vendar vsi pristopi k reševanju kriz niso enako učinkoviti.

Jožef Stefan

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije

Traktat z naslovom Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije Sonca, ki je na voljo v slovenskem prevodu, je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine.

Iskanje Betlehemske zvezde

Učenjaki se že stoletja trudijo razumeti pravo naravo Betlehemske zvezde. Je nebo pred dva tisoč leti okrasil svetel komet ali je šlo samo za igro planetov? Morda je nekje v Rimski cesti eksplodirala zvezda? Dokazov in podrobnih namigov o tem božičnem simbolu je v zgodovinskih zapisih malo.

Kako je potres stresel znanost

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Helena Sočič in začetki biotehnologije v Sloveniji

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Yuval Noah Harari – mitične zgodbe za 21. stoletje

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.

Bojan Pretnar: Kaj je patent?

Zgodovinske korenine patenta segajo več kot pol tisočletja nazaj. Doslej najstarejši znani dokument, ki ga lahko štejemo za prvi zakon o patentih, je dekret Beneške republike iz leta 1474, znan kot Parte Veneziana; vseboval je večino načel, ki jih bolj ali manj še danes vsebujejo patentni zakoni povsod po svetu.