Doma Filozofija in zgodovina

Filozofija in zgodovina

Pitagorejci: svet kot harmonija števil

V grški filozofiji narave lahko razločimo dva pristopa k pojasnjevanju pojavov v svetu. Podrobno smo si že ogledali fizikalni naturalistični pristop, ki so ga...

Nikolaj Kuzanski – mislec neskončnosti

Nikolaj Kuzanski - zadnji veliki filozof srednjega veka ali morda prvi filozof prihajajoče renesanse - je začetnik paradigmatske prelomnice v razumevanju univerzuma (ki seveda...

Zelo kratek slovar časa

Besedo čas v življenju uporabljamo v številnih kontekstih. Ko denimo omenimo, da je bila fotografija posneta s časom ene stotinke sekunde, merimo na trajanje...

Geslo “čas” za nastajajoči filozofski slovar

A. Etimologija in tujejezične ustreznice filozofskega termina čas . Etimologija besede čas ni jasna. B. Definicija oz. opis filozofskega termina I. splošna definicija oz....
bruno_neskoncno_1

Giordano Bruno: O neskončnem, vesolju in svetovih – prvi dialog

Giordano Bruno"Giordano Bruno (1548-1600) - žal moram reči - ni kdove kako dober filozof. Kombinacija Lukreca z Nikolajem Kuzanskim ne prinaša zelo konsistentne mešanice, in...

Jacques Lacan: Spisi

"Tukaj se nadaljuje ena sama debata, vselej ista, in ki se, če naj jo že datiramo, prepoznava kot debata razsvetljenstva," beremo na platnicah Spisov....

Ali je Ahil že ujel želvo? – Zenon, infinitezimali in paradoks kontinuuma

Mnenja o tem, kaj je konstitutivno bistvo moderne znanosti, so deljena. Nekateri prisegajo na znanstveno metodo, drugi menijo, da znanost metode sploh nima, za...

Srednjeveška podoba univerzuma in njene antične predpostavke

Kakšna je bila v visokem srednjem veku običajna, tipična podoba univerzuma, kot jo lahko rekonstruiramo iz literature o filozofiji narave? Vesolje, kot ga razumejo...
kdo_vlada_casu

Kdo vlada času?

Povzetek - V članku poskušamo na podlagi zgodovinske analize premisliti in aktualizirati konvencionalistično razumevanje merjenja časa. Obravnavamo razvoj definicije "idealne" ure - to je...

Jonski naravoslovci: iznajdba pojma narave

Grška filozofija narave še zdaleč ne predstavlja enotnega toka napredovanja znanja. Grobo bi filozofijo narave pred Platonom lahko - po klasičnem delu Jonathana Barnesa...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Začetki raziskovanja televizije v Ljubljani

Najznamenitejši ljubljanski raziskovalec televizije je bil baron Anton III. Codelli pl. Fahnenfeld (1875-1954), uglajeni ljubljanski predmestni graščak visoke postave, ki je dobro razumel slovensko....

Kjoto in Kopenhagen za začetnike

Pred kratkim sem imel naval  slabe vesti: v bistvu nekaj malega vem o načelnih vprašanjih ekološke politike, pa stvar ali dve o klimatskih spremembah....

Aristotel: physis kot udejanjanje zmožnosti

Platon je kot rešitev težavnega razmerja med čutnim in miselnim svetom predlagal obstoj tretje instance (sveta oblik ali idej), katere odslikava naj bi bila...

Se je znanost rodila 7. marca 1277?

V sestavku poskušamo razumeti kontroverzno tezo Pierra Duhema, da se je moderna znanost rodila že leta 1277, ko je pariški škof Štefan Tempier prepovedal...

Geslo “filozofija matematike” za nastajajoči filozofski slovar

A. Etimologija in tujejezične ustreznice filozofskega termina gr. mathema, ta mathemata -  "nauk, učenost; učna snov", množina mathemata ali mathematika; gr. mathesis »znanost,...

Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko

1. Kako razumemo filozofsko bioetiko? Poskusimo z naslednjo definicijo. Bioetiko v ožjem smislu razumemo kot problematiko moralnih in političnih vprašanj, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki...

Aristotel Fizika

Aristotelova Fizika, najstarejše (pribl. 355 - 330 pr.n.š.) v celoti ohranjeno delo s tem naslovom (svoje "fizike" so namreč pisali že filozofi pred...

Martin Heidegger: Bit in čas

Vprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na...

Jožef Stefan: Modro nebo (Šolski prijatel, 1855)

Kako lepo, kako milo je modro nebo, kader se po dolgem deževju ali po strašnej burji razkadijo oblaki, kako mirno gleda doli na nas...

Zadnje daljše objave

2,698OboževalciVšečkaj
1,501SledilciSledite