Jožef Stefan: Modro nebo (Šolski prijatel, 1855)

Kako lepo, kako milo je modro nebo, kader se po dolgem deževju ali po strašnej burji razkadijo oblaki, kako mirno gleda doli na nas...

Galileo Galilei – med mitom in zgodovino

Skorajda ni človeka v zgodovini zahodne kulture, ki bi s svojim življenjem in delom postal simbol za toliko pomembnih prelomnih trenutkov v znanosti, kot...

Srednjeveška podoba univerzuma in njene antične predpostavke

Kakšna je bila v visokem srednjem veku običajna, tipična podoba univerzuma, kot jo lahko rekonstruiramo iz literature o filozofiji narave? Vesolje, kot ga razumejo...

Sigmund Freud: Razlaga sanj

Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do...
fizika_na_kranjskem

Fizika na področju Slovenije v 19. stoletju

Anton ŠantelV razpravi spremljamo pouk in raziskovanje fizike na ljubljanskih višjih šolah od leta 1773 do ukinitve sredi 19. stoletja. Opisujemo tudi prispevek slovenskih...

Grški pluralisti in atomisti: novi pristopi k razumevanju narave

Filozofi narave, ki so delovali po Parmenidu (predvsem Anaksagora, Empedokel in atomisti), so želeli na nek način rešiti prvotno idejo miletskih naravoslovcev (da na...

Pitagorejci: svet kot harmonija števil

V grški filozofiji narave lahko razločimo dva pristopa k pojasnjevanju pojavov v svetu. Podrobno smo si že ogledali fizikalni naturalistični pristop, ki so ga...

Andreas Osiander: predgovor knjige O vrtenju nebesnih teles

Dodaten (nepodpisan) predgovor h Kopernikovi knjigi O vrtenju nebesnih teles je na svojo roko dodal protestantski teolog Andreas Osiander, ki je skrbel za tiskanje. V...

Martin Heidegger: Bit in čas

Vprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na...

Platon: delitev sveta na original in kopijo

Če bi vse filozofe razvrstili po vplivnosti oziroma po tem, kakšen odmev so skozi stoletja in tisočletja v razvoju kulture pustile njihove ideje, bi...

Politična ekonomija znanosti

Na začetku zelo zanimive knjige z naslovom »The Sun in the Church: Cathedrals as Solar Observatories« (Harvard University Press, 1999) je zgodovinar znanosti John...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Staranje kot abstraktni izum*

Avtor besedila: Tina Bilban; ilustracije: Ivan Mitrevski Kaj pravzaprav opisujemo, ko govorimo o staranju? Čigavo staranje in v kakšnem kontekstu? Staranje bi lahko opisali kot...

Ludwig Wittgenstein: Filozofske raziskave

Vzemimo tale primer: učenca naučimo sestaviti določeno zaporedje naravnih števil s prištevanjem +2 : 2, 4, 6 itd. in preverimo njegovo znanje z vežbanjem...

Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko

1. Kako razumemo filozofsko bioetiko? Poskusimo z naslednjo definicijo. Bioetiko v ožjem smislu razumemo kot problematiko moralnih in političnih vprašanj, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki...

Nikolaj Kopernik: O vrtenju nebesnih teles, predgovor

(odlomek iz posvetila papežu Pavlu III.)  Pred Vašo svetostjo torej ne bom skrival, da je bil edini vzrok, ki me je vzpodbudil k iskanju...

Ali je Ahil že ujel želvo? – Zenon, infinitezimali in paradoks kontinuuma

Mnenja o tem, kaj je konstitutivno bistvo moderne znanosti, so deljena. Nekateri prisegajo na znanstveno metodo, drugi menijo, da znanost metode sploh nima, za...

Kjoto in Kopenhagen za začetnike

Pred kratkim sem imel naval  slabe vesti: v bistvu nekaj malega vem o načelnih vprašanjih ekološke politike, pa stvar ali dve o klimatskih spremembah....

Geslo “filozofija matematike” za nastajajoči filozofski slovar

A. Etimologija in tujejezične ustreznice filozofskega termina gr. mathema, ta mathemata -  "nauk, učenost; učna snov", množina mathemata ali mathematika; gr. mathesis »znanost,...

Etična zaveza znanosti

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong” obravnavali vedno večje težave, s katerimi...

Zadnje daljše objave

2,541OboževalciVšečkaj
1,408SledilciSledite