Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

A

Absorbtivnost (vpojnost) - Lastnost snovi (tudi plina), ki nam pove, kako močno vpija sevanje; definirana je kot razmerje med gostoto energijskega toka vpadlega in vpitega sevanja. Za različne dele sevalnega spektra (infrardeče, vidno, ultravijolično) je lahko različna.

Acetilholin - Ester ocetne kisline in holina. Živčni prenašalec v holinergičnih sinapsah.

Acetilholinesteraza - Encim, ki razgrajuje acetilholin na acetatni del in holin in s tem prekine prenos signala v holinergičnih sinapsah.

Acetilholinski receptor - Transmembranska beljakovina, sestavljena iz petih podenot, združenih v cilinder tako, da se na sredi nahaja ionski kanalček. V visoki koncentraciji se nahaja v postsinaptični membrani skeletnomišičnega vlakna. Ionski kanalček, ki prepušča Na⁺ in K⁺ ione, je normalno zaprt. Ko se na receptor veže acetilholin, se zaradi sprememb v strukturi podenot kanalček odpre.

Acidofilne vrste - Vrste organizmov, ki uspevajo najbolje v okolju z nizkim pH.

Aerobionti - Organizmi, ki živijo le okolju s kisikom (aerobnem okolju).

Agrin - (angl. “agregation inducer”). Heparansulfat proteoglikan, ki se izloča iz živčnega končiča in vpliva na prerazporejanje že sintetiziranih molekul v sinaptičnem področju živčnomišičnega stika.

AIDS - Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (angl. “Acquired Immune Deficiency Syndrome”), ki ga povzroča retrovirus HIV (angl. “Human Immunodeficiency Vrus”).

Aktivni center - Del encima, na katerem poteka kemijska reakcija. Na molekuli encima je lahko tudi več aktivnih centrov.

Albedo - Odbojnost. Lastnost teles, ki pove, koliko vpadnega sevanja se odbije. Razmerje med vpadnim in odbitim sevanjem, včasih tudi za posamezne dele spektra.

Alel - Različice genov, ki zavzemajo enaka mesta na homolognih kromosomih, ne glede na to ali so enaki ali ne.

Aloencimi - So izoencimi istega lokusa, ki se zaradi majhnih alelnih razlik razlikujejo v eni ali večih aminokislinah.

Alzheimerjeva bolezen - Degenerativna bolezen, ki prizadene predvsem možgansko skorjo. Posledica bolezni je v prvi fazi demenca, to je oslabitev umskih sposobnosti. Kasneje bolezen privede tudi do telesne prizadetosti.

Anabioza - Stanje mirovanja, ki ga zlasti odlikuje zmanjšana presnova (metabolizem). Vanj preidejo živa bitja, ki so za to sposobna, v neugodnih razmerah, npr. rastline ob suši.

Anaerobionti - Organizmi, ki živijo v okolju brez kisika (anaerobnem okolju).

Antigen - Telesu tuja snov, ki sproži nastanek protiteles v organizmu.

Antimaterija - Snov, ki se ob stiku z materijo spremeni v energijo. Vsak tip osnovnega delca ima svojega zrcalnega antimaterijskega dvojnika. Ko se takšna dvojnika srečata, se zelo verjetno spremenita v fotone. Prvi opazovani delec iz antimaterije je bil elektronov dvojnik pozitron. Na idejo o možnem obstoju antidelcev prišel angleški fizik Paul Dirac. Odkril je, da imajo njegove enačbe, ki so opisovale gibanje elektrona, dve rešitvi namesto ene same. Prva je opisovala elektron, druga pa nekaj novega, kar je imelo popolnoma enako maso kot elektron, a nasproten naboj. Na razjasnitev problema ni bilo treba dolgo čakati, saj je že naslednje leto Carl Anderson opazil sled delca s prav takimi lastnostmi in ga imenoval pozitron. Če se srečata elektron in pozitron, pride do njunega medsebojnega izničenja, tako da od obeh ostane le še svetlobni blisk. Atom antimaterije bi bil sestavljen iz negativno nabitih antiprotonov in nevtralnih antinevtronov, okoli katerih bi krožili pozitivno nabiti pozitroni. Pred nekaj leti je fizikom v laboratoriju že uspelo ustvariti nekaj preprostih antiatomov.

Antropogene emisije - Emisije, ki so posledice človekove dejavnosti (promet, industrija ipd.).

Apoptoza - Programirana celična smrt.

Askorbinsko-glutationski cikel - Glavni antioksidacijski proces v plastidih (rastlinskih celičnih organelih), kjer se tvorijo reaktivni prosti radikali kisika pri normalnih biokemijskih procesih, ki npr. vključujejo tudi prenos elektronov pri fotosintezi. Odstranitev prostih radikalov kisika s pomočjo tega cikla je zelo pomembno, ker lahko poškodujejo mnoge celične strukture. To se dogaja tudi pri različnih vrstah stresa, ki vplivajo na povečano tvorbo prostih radikalov.

Astrofizika - Veja fizike, ki razlaga astronomske pojave. Prim. kozmologija.

Astronomija (gr. “astronomus”, zvezdoslovec)- Znanost, ki raziskuje nebesna telesa (po SSKJ).

ATP - Adenozin-5-trifosfat. Energijsko bogate vezi v tej molekuli so vir energije za celične procese.

Avtohton - Samonikla vrsta, torej vrsta, ki bi na nekem območju uspevala, tudi če ne bi bilo človeka.

Avtoradiografija - Tehnika za detekcijo radioaktivno označenih molekul na fotografskem filmu. Uporablja se predvsem v molekulski biologiji.

Avtosomi - Vsi kromosomi razen spolnih kromosomov. Človeku ima 22 parov avtosomov in par spolnih kromosomov.

B

Barioni - Delci, ki so sestavljeni iz treh kvarkov ali antikvarkov. Najštevilčnejši barioni so protoni in nevtroni, ki tvorijo jedra atomov. Barioni nosijo barionsko kvantno število, ki je pomembno, ker se ohranja v razpadih delcev. Tako lahko nevtron razpade na proton, elektron in elektronski nevtrino, saj proton in nevtron oba nosita barionsko število ena, ne more pa razpasti le na elektron in elektronski nevtrino, saj imata slednja delca barionsko število enako nič. Barioni čutijo močno silo.

Bela luknja - Teoretični model za del prostora, v katerem nastaja snov, ki potem bruha v vesolje. Je nasprotje črne luknje, ki snov vsrkava. Po nekaterih špekulacijah naj bi bela in črna luknja, povezani s tunelom, prenašali snov iz enega konca vesolja na drugo.

Bela pritlikavka - Zelo vroča zvezda (okoli 30.000 K) z majhnim izsevom in veliko gostoto (100.000 do 100 milijonkrat vejo od gostote vode). Je končno stanje v razvoju zvezde manjše mase, ko ta izgubi svoje zunanje sloje. Bele pritlikavke so ponavadi po velikosti podobne Zemlji, vendar je njihova masa blizu mase Sonca. Najbolj znana zvezda te vrste je spremljevalka Sirija, ki je tudi prva bela pritlikavka, ki so jo odkrili.

Beljakovina - Protein. Molekula, sestavljena iz aminokislin. Zaporedje aminokislin določa zaporedje nukleotidov v genu. V naravi beljakovine sestavlja 20 različnih aminokislin. Zaporedje in število aminokislin v beljakovini določa njihove lastnosti. Beljakovine opravljajo skoraj vse celične funkcije: so encimi, sodelujejo pri vzdrževanju celičnih struktur, z njimi se organizmi branijo pred drugimi organizmi ali z njimi plenijo (toksini), regulirajo gensko ekspresijo itd.

Biocenoza - Življenska združba. Je živi del ekosistema, ki vključuje živa bitja in dinamiko njihovih medsebojnih odnosov.

Bioinformatika - Znanstvena disciplina, ki vključuje matematične, statistične in računalniške metode za reševanje bioloških problemov z uporabo nukleotidnih (v DNA) in aminokislinskih (v beljakovinah) zaporedij in z njimi povezanimi informacijami.

Biolistika - (angl. “particle gun bombardment”). Metoda s katero vnesemo DNA v tarčno tkivo s pomočjo “genske pištole”.

Biološki sledovi - Telesne tekočine ali drugi biološki materiali, ki jih najdejo na kraju kaznivega dejanja (npr. madeži krvi, sperme, urina, lasje,..).

Biomasa - Teža žive snovi v populaciji ali ekološki skupini. Izrazimo jo v suhi teži na enoto površine ali enoto vodne prostornine. Navadno vsebuje tudi mrtve dele organizmov, npr. lubje, les, dlako, perje, kopita itd.

Biotehnologija - Združena uporaba (mikro)biologije, biokemije in inženirskih ved za izkoriščanje živih organizmov ali njihovih delov za izdelavo ali spreminjanje proizvodov, izboljšanje rastlin ali živali ali za razvoj mikroorganizmov za specifične uporabe. Tradicionalna biotehnologija vključuje že dolgo znane tehnologije npr. v pivovarstvu, pri hitrem razmnoževanju rastlin, pri biološkemu nadzorovanju škodljivcev, pri konvencionalnem pridobivanju serumov itd. Sodobna (nova) biotehnologija, npr. gensko inženirstvo, pa vključuje predvsem tehnologije, ki temeljijo na uporabi tehnologije rekombinantne DNA, monoklonskih protiteles in novih procesnih tehnik.

Biotop - Življenjski prostor z značilno sestavo neživih ekoloških dejavnikov (svetloba, toplota, voda, podnebje itd.), ki omogočajo obstoj določeni življenjski združbi.

Bolid - Zelo svetel meteor. V Zemljino atmosfero jih vsako leto vstopi nekaj 10.000. Čeprav močno zažarijo, običajno niso večji od kamenčka.

Bozoni - Delci, ki imajo celo spinsko kvantno število (0,1,2...). Vsi osnovni delci, ki prenašajo sile (fotoni, gluoni...), spadajo med bozone, medtem ko so osnovni delci snovi fermioni.

Brownovo gibanje - Naključno gibanje majhnih (prašnih) delcev v tekočini, ki je posledica trkov z molekulami.

C

CD4 - Beljakovina, ki je prisotna na površini večine T-celic pomagalk, makrofagov in monocitov in je receptor za virus HIV.

cDNA- Molekula DNA, ki nastane z obratnim (reverznim) prepisom obveščevalne RNA (mRNA).

Celična kultura - Gojenje celic zunaj organizma v ustreznih gojiščih.

Celična linija - Celice, ki so zmožne neskončne delitve v celični kulturi.

Celični ciklus - Življenjski ciklus celic sestavljen iz mitoze (celične delitvije) in interfaze (obdobja med dvema celičnima delitvama).

Celični klon - Genetsko identične celice, ki izvirajo iz ene same celice.

Celični receptor - Beljakovinski kompleks na površini celice, ki ga prepozna signalna molekula (npr. nek hormon ali rastni faktor, ki pripotuje po krvi), se veže nanj in s tem sproži ukaz za nek proces v celici (aktivacija določenih encimov, aktivacija izražanja določenih genov ali aktivacija podvojevanja DNA in delitve celice). Receptorji za nekatere signalne molekule, ki so zmožne prostega prehoda skozi celično membrano, so v notranjosti celice, v citoplazmi (citoplazemski receptorji) ali celo v jedru (jedrni receptorji). Celice različnih tkiv imajo različne receptorje; to omogoča njihov specifičen odziv na samo določene signalne molekule.

Centimorgan - Enota razdalje med lokusi na kromosomih. 1 cM ustreza 1% verjetnosti, da bo med lokusoma prišlo do rekombinacije. Pri evkariontih 1 cM v povprečju pomeni 10⁶ baznih parov.

Centromera - Predel podvojenega mitotičnega evkariontskega kromosoma, ki drži skupaj sestrski kromatidi. Med delitvijo celičnega jedra je pripet z nitmi delitvenega vretena.

CERN - Evropski center za raziskave v fiziki osnovnih delcev (prej Evropski center za jedrsko fiziko - Centre Europeéne pour la Recherche Nucléaire) z (po obsegu obroča) največjim trkalnikom na svetu LEP oz. LHC. V projekte v CERNU je vključenih okoli 7000 ljudi.

Ciklin - Protein, katerega koncentracija periodično raste in pada med potekom celičnega cikla evkariontske celice. Ciklini s sprožitvijo ciklinskih kinaz omogočajo prehod iz ene stopnje celičnega cikla v drugo.

Ciklinske kinaze - Od ciklinov odvisne proteinske kinaze, ki so aktivne v kompleksu s ciklini. Različni ciklinska kinaza-ciklin kompleksi fosforilirajo specifične beljakovine, ki sprožijo različne stopnje v celičnem ciklu. Proteinske kinaze so encimi, ki s pripajanjem (fosforilacija) ali odvzemom fosfatne skupine (defosforilacija) aktivirajo oziroma deaktivirajo različne beljakovine.

Citogenetika- Veja genetike, ki se ukvarja z morfologijo in topologijo kromosomov. Raziskuje podvojevanje kromosomov in vplive genetske informacije na dogajanja v celici.

Citokineza - Predelitev citoplazme starševske celice v hčerinski po delitvi jedra.

Citokromi-P450 - Encimi, ki jih najdemo v gladkem endoplazemskem retikulumu. Katalizirajo hidroksilacijo različnih endogenih in eksogenih snovi. Pomembni so pri biosintezi steroidnih hormonov in odstranjevanju strupenih snovi.

Citoskelet - Sistem beljakovinskih filamentov v citoplazmi evkariontske celice, ki je osnova citoplazemske strukture in organizacije. Glede na beljakovinsko sestavo in strukturo prevladujejo aktinski in intermediarni filamenti ter mikrotubuli.

Citotoksični T-limfociti - Imunske celice, ki dozorijo v priželjcu in zagotavljajo celično posredovano imunost. Če pridejo v stik s celico, ki na svoji površini izpostavlja molekulo, ki jo zaznajo kot tujo (antigen), potem to celico uničijo.

Č

Čas - Glej trajanje.

Čerenkovo sevanje - Sevanje atomskega delca v prozorni snovi, ko se giblje hitreje od svetlobne hitrosti v tej snovi.

Črna luknja - Črna luknja je popularno ime za prostorsko-časovno singularnost, ki jo napove Einsteinova splošna teorija relativnosti, oz. za del vesolja, kjer je gravitacija tako močna, da ji niti svetloba ne more ubežati. Črne luknje se lahko med seboj razlikujejo le preko treh lastnosti (količin), ki jih lahko določimo posamezni črni luknji: (1) skupna masa, (2) skupni električni naboj in (3) vrtilna količina. (Tako imenovano Hawkingovo "sevanje črne luknje" v resnici izvira na zunanjem robu črne luknje.) Ker črne luknje brez mase ni, obstojijo tako štiri možne variante, ki jih lahko izpeljemo iz enačb splošne teorije relativnosti: (a) "Schwarzschildova črna luknja" (prvič izračunana leta 1916) nima ne naboja ne vrtilne količine; (b) "Reissner-Nordstromova črna luknja" (1918) ima naboj, ne pa vrtilne količine; "Kerrova črna luknja" (1963) ima vrtilno količino, a je brez naboja; (d) "Kerr-Newmanova črna luknja" (1965) ima tako naboj kot tudi vrtilno količino. Astrofiziki domnevajo, da se realne črne luknje skoraj gotovo vrtijo in imajo zelo majhen električni naboj, kar pomeni, da je Kerrova rešitev še najbolj uporabna. Izraz črna luknja je v 1960-ih skoval John Archibald Wheeler.

Črno telo - Telo, ki absorbira (vpije) vse vpadlo elektromagnetno valovanje (sevanje, svetlobo) in pri dani temperaturi od vseh teles najmočneje seva. Za sevanje črnega telesa veljajo Planckov, Stefanov in Wienov zakon.

D

Dehidracija - zmanjšana vsebnost vode v organizmu. Pri rastlinah je običajno posledica premajhnega vnosa vode oziroma pomanjkanja vode v tleh.

Dekstran - Sladkor, polimer glukoze.

Delci snovi - Delce snovi opišemo v standardnem modelu kot nesestavljene, točkaste delce s spinom ½. Zanje velja Paulijeva prepoved, da v danem (enodelčnem) stanju ne more biti več kot en delec.

Delci polja - Posredujejo silo (interakcijo) med delci snovi. Imajo cel spin in so bozoni. Zanje ne velja Paulijeva prepoved, v danem (enodelčnem) stanju je lahko več bozonov. Vsi delci polja v standardnem modelu (foton, W⁺, W^-, Z⁰, gluoni) imajo spin 1.

Delitveno vreteno - Žarkovje mikrotubulov (nitk, sestavljenih iz molekul beljakovine tubulina), ki nastanejo med poloma v evkariontski celici med celično delitvijo. Z njihovo pomočjo se podvojeni kromosomi ločijo in potujejo proti nasprotnima poloma.

Diabetes - Sladkorna bolezen. Metabolna bolezen zaradi pomanjkanja insulina. Posledica je oviran prenos glukoze iz krvi v celice.

Diploiden - Diploidna celica ali diploidni osebek vsebuje v jedru dvojno število kromosomov glede na število v razmnoževalnih celicah (glej haploiden).

Diploidna celica - Celica z dvojnim številom kromosomov, značilna za somatske celice večceličnih organizmov in za enocelične evkariontske organizme.

Diracova enačba - Enačba, ki opisuje časovno spreminjanje valovne funkcije fermionov (elektron...). Napove tudi obstoj antidelcev v obliki zrcalnih parov delcev. Je splošnejša nadgradnja Schrödingerjeve enačbe, saj upošteva tudi posebno teorijo relativnosti.

Diverzitetni indeks - Merilo raznovrstnosti, prevzeto iz informacijske teorije (Shannon-Wiener). Uporablja se v ekologiji za prikazovanje raznovrstnosti v vzorcih (življenjskih združbah), ki vsebujejo veliko vrst z veliko skupno številčnostjo pripadajočih osebkov.

DNA - Deoksiribonukleinska kislina (angl. “deoksiribo nucleic acid”), vrsta nukleinske kisline. Molekula, ki je v celici nosilec dedne informacije. Njena značilnost je specifično zaporedje nukleotidov, ki v genih določa zaporedje aminokislin v beljakovinah.

DNA polimeraza Taq - Termostabilni encim DNA-polimeraza, izoliran iz bakterije Thermus aquaticus (Taq). Encim omogoča povezovanje deoksinukleotidov in s tem izgradnjo verige, komplementarne matrični DNA. Ker je termostabilen, prenese naknadno toplotno razdvojitev nastale dvoverižne DNA v dve novi enoverižni matrici. Na njih nato lahko ponovimo polimerazno reakcijo in s ponavljanjem opisanega postopka pomnožujemo DNA.

DNA sonda - Enoverižni fragment DNA (lahko oligonukleotid), ki se po komplementarnosti nukleotidov natančno prilega določenemu zaporedju v preiskovani DNA. Če ga označimo z radioaktivnim izotopom, po hibridizaciji in avtoradiografiji na fotografskem filmu ugotovimo prisotnost ali odsotnost iskane DNA.

Dopplerjev pojav - Nastopa pri vseh vrstah valovanja. Če se npr. zvočilo giblje proti poslušalcu, tega zadene več valov na sekundo, kot če bi zvočilo mirovalo. Opazovalec zato sliši višji zvok. V primeru, da se zvočilo odmika, poslušalec sliši nižji zvok. Spomnimo se zvoka avtomobila, ki drvi mimo.

Dormanca semen - Stanje mirovanja (neaktivnosti). Semena se v njem nahajajo preden začnejo, ob za to ugodnih razmerah, kaliti.

Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

Last Updated 09. januar 2005 14:54; 36.589 Hits