Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

E

Edem - Oteklina tkiva ali organa zaradi kopičenja medcelične tekočine.

Ekološka amplituda - Interval (pas, omejeno območje) ekoloških dejavnikov, znotraj katerih vrsta lahko živi.

Ekološka niša - Vse sestavine točno določenega življenskega okolja, s katerimi je organizem povezan in od katerih je življenjsko odvisen.

Ekološka sukcesija - Zaporedje v razvoju življenjskih združb, od pionirske stopnje do ravnovesne združbe.

Ekološki dejavniki - Vsi vplivi žive in nežive narave, ki delujejo na določen organizem v njegovem okolju.

Ekosfera - Celovitost in povezanost vseh živih in neživih dejavnikov na planetu Zemlja. Območje, kjer obstaja življenje, od največjih morskih globin (pribl. 10.000 m) do visokih gora.

Ekosistem - Okrajšava za ekološki sistem. Pojem je uvedel angleški botanik A.G. Tansley. Enota, ki zajema vse nežive in žive sestavine narave povezane v delujoč sistem. V osnovi gre za pretok energije skozi prehranjevalne verige in splete ter kroženje snovi. Ekosistemi so npr. ribnik, reka, jezero, morje, močvirje, gozd, travnik itd.

Ekotop - Je najmanjša ekološka enota v krajini, kjer so posamezni deli nežive in žive narave skupaj s človekom v dinamičnem ravnovesju.

Eksogeni promotor - Neki drugi, genu tuj promotor, ki ga pripojimo pred gen zato, da bi spremenili moč njegovega izražanja.

Eksonukleaze - Encimi, ki cepijo verige DNA ali RNA na njihovih končnih delih.

Eksperiment - Opazovanje, pojavov/procesov v skrbno nadzorovanih pogojih.

Elektromagnetno valovanje - Svetloba, radijski valovi, mikrovalovi, sevanje gama.

Elektroporacija - Kratkotrajne poškodbe celičnih membran pod vplivom električnega toka, ki omogočajo vnos DNA v celice.

Encim - Beljakovina, ki katalizira določeno kemijsko reakcijo.

Endemična vrsta – Endemit. Rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju oziroma na omejenem območju.

Endocitoza - Privzem zunajceličnih snovi z uvihanjem (invaginacijo) celične membrane. Nastane endosom, vezikel obdan z membrano, ki se v citoplazmi zlije z lizosomom.

Endocitoza - Proces, med katerim celica z uvihanjem celične membrane navznoter obda delec, ki leži zunaj nje: V notranjosti ščitnične celice se uvihani del odcepi od membrane in nastane mehurček (endosom).

Endogeni promotor - Genu lastni promotor. Zaporedje nukleotidov pred genom, na katerega se skupaj s transkripcijskimi beljakovinami veže RNA-polimeraza in začne prepis gena v mRNA.

Endolizosom - Organel ob celični membrani. Vsebuje encime za razgradnjo tujih delcev, ki v celico vstopijo z endocitozo (v endosomu). Razgrajuje tudi druge izrabljene ali okvarjene celične organele.

Endoplazemski retikulum - Z membrano obdan predelek v obliki labirinta v citoplazmi evkariontske celice, kjer poteka sinteza lipidov in membranskih beljakovin.

Enostavni koeficient podobnosti - Mera sorodnosti, ki ob primerjavi dveh genotipov upošteva vse možne kombinacije navzočnosti ali odsotnosti genskih markerjev. Možne so štiri kombinacije: genski marker je navzoč pri obeh genotipih, lahko je odsoten pri obeh genotipih ali pa je navzoč le pri enem ali drugem genotipu.

Entomopatogene glive - Tiste glive, ki so patogene za žuželke.

Epifit - Rastlinski ali živalski osebek, ki živi na rastlini in jih uporabljajo zgolj za podlago. Z njo niso v zajedavskem odnosu.

Epifitija - Množični pojav rastlinske bolezni (pri ljudeh govorimo o epidemiji).

Episom – Ekstrakromosomalna DNA. Ponavadi plazmid, ki se lahko v celici podvojuje v citoplazmi in neodvisno od kromosoma. Lahko pa se vanj vgradi in se podvojuje skupaj z njim.

Epizootija - Množični pojav bolezni v živalskih populacijah (pri ljudeh je to epidemija).

EV - Elektronvolt je enota za merjenje energije delcev. To je kinetična energija, ki bi jo pridobil delec z enim osnovnim nabojem, ko bi v praznem prostoru preletel napetost enega volta; 1,6×10^-19 J.

Evkariont - Eno- ali večcelični organizem s celičnim jedrom. To so vsi organizmi razen virusov in bakterij (prokariontov).

Evtrofen - S hranilnimi snovmi bogat vodni ekosistem.

Ex vivo - V (poskusnih) razmerah zunaj živega organizma.

F

F₁-generacija - Prva generacija po križanju dveh homozigotnih starševskih linij.

Fanerozoik - Geološki čas od konca predkambrija do danes. V kamnitih plasteh iz tega časa so dobro prepoznavne okamnine.

Fenilketonurija - Bolezen presnove, ki jo povzroči mutacija v genu za encim fenilalanin hidroksilazo, ki pretvarja aminokislino fenilalanin v aminokislino tirozin. Deduje se kot avtosomno recesivna bolezen. Posledica je duševna zaostalost in pomanjkanje kožnega pigmenta. Blažimo jo z dieto brez fenilalanina.

Fenološki razvoj - Življenjski procesi rastlin in živali, vezani na letne čase, npr. cvetenje in zorenje.

Fenomenologija - (v fiziki). Teorija, ki poskuša razložiti le opazljive lastnosti sistema in jih skuša napovedati, pri tem pa se ne opira na pojave in mehanizme na nivoju gradnikov sistema. Primer: Keplerjevi zakoni popolnoma zadovoljivo opišejo gibanje planetov okoli Sonca brez poznavanja Newtonovega zakona. Kar se tiče same napovedne moči, Newton ni znal nič bolje opisati gibanja Zemlje okoli Sonca, znal pa je seveda tako gibanje razložiti. Seveda šele z Newtonovo teorijo gravitacije lahko opišemo tudi medsebojne vplive planetov, vendar pa so opazljivi šele pri dovolj natančnih opazovanjih.

Fenotip - Izgled osebka, njegova pojavna oblika in je posledica delovanja genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja.

Fermioni - Delci, ki imajo polovično spinsko kvantno število (1/2, 3/2, 5/2...). Sem spadajo: proton, nevtron, elektron...

Fizika - Veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije (po SSKJ); lat. physica iz gr. physis narava; prvotno: nauk o naravi.

Fizika trdne snovi - Področje fizike, ki se ukvarja z raziskavami trdnih snovi, med katere spadajo: polprevodniki, superprevodniki, kristali, kovine...

Fiziologija - Veda o življenjskih procesih v organizmih.

Flora exsiccata Carniolica - Zbirka posušenih rastlin, ki jo je po vzoru v 19. stoletju zelo razširjenih eksikatnih zbirk, ki pa tudi danes niso prenehale izhajati, izdajal ljubljanski botanik in vodja botaničnega vrta Alfonz Paulin. V letih od 1901 do 1936 je, večinoma z nahajališč na Kranjskem, izdal 2000 številk praprotnic in semenk. Pri štev. 1-600 je dodal tudi izčrpne podatke o njihovih nahajališčih na Kranjskem.

Fluorofor - Kemična spojina ali del večje molekule (npr. aminokislina tritpofan v beljakovinah), ki spodbujena s svetlobo določene valovne dolžine oddaja svetlobo z višjo valovno dolžino (fluorescira).

Fotoliza - Kemijska reakcija, ki poteka pod vplivom svetlobe, ki jo snov absorbira. Pri tem lahko molekule snovi zaradi dovajanja energije razpadejo na radikale, ione ali proste atome. V tehniki se uporablja npr. pri fotografiji.

G

GAJA - Hipoteza, ki predpostavlja, da živa bitja s svojo dejavnostjo spreminjajo nežive dejavnike na Zemlji, da živi in neživi svet v medsebojnem delovanju urejata in ohranjata stanovitnost atmosfere in kroženje snovi (biokemično kroženje). Po tej hipotezi deluje Zemlja kot organizem.

Galaktolipidi - Ena od glavnih skupin glicerolipidov. Nahajajo se v membranah plastidov, organelov rastlinskih celic, kot so kloroplasti. Kemično so sorodni fosfolipidom – namesto fosforilne skupine (fosfata) fosfolipidov vsebujejo eno ali dve galaktozilni skupini (vsebujejo torej sladkorni ostanek) ali sulfokvinozilno skupino.

Gametofit - Osebek, ki po mitozi proizvaja spolne celice. Pri algah pogosto haploiden. Izraz se navadno uporablja za osebek, ki ima izmenjavo jedrnih faz.

Gen - Enota dedne zasnove. Del molekule DNA, ki nosi zapis za eno beljakovinsko (proteinsko) oziroma RNA molekulo.

Gen za rezistenco - Gen z zapisom za odpornost proti določenim snovem. Navadno gre za zapis za encim, ki je sposoben razgradnje škodljive učinkovine. V biotehnologiji in molekulski biologiji uporabljajo predvsem gene za razgradnj antibiotikov. Takšen gen vgradijo v plazmid, ki ga vnesejo z dodatnim genom, ki ga želijo proučevati, v bakterijo. Ob izpostavitvi bakterijske kulture antibiotiku bodo preživele samo celice s plazmidom. Tako lahko izoliramo zgolj tiste, ki vsebujejo plazmid z genom, ki ga nato lahko proučujemo. Največkrat so uporabljeni geni za rezistenco proti ampicilinu (npr. beta laktamaza, encim ki razgrajuje laktamski obroč ampicilina).

Genetski označevalci - DNA označevalci. Razmeroma kratka zaporedja DNA, ki so lahko določljiva in je zato z njimi olajšano raziskovanje genov.

Genetski drs - (angl. “Genetic drift”). V neki prvotni populaciji lahko pride do nastanka več manjših populacij (skupin). V teh skupinah pride pri križanju do naključnega nabora posameznih osebkov in s tem tudi do naključnega izbora gamet, posledica je različna frekvenca genov v naslednjih generacijah. Znotraj te skupine (nove populacije) vse bolj prihaja do križanja podobnih posameznikov, zaradi česar se eni geni utrdijo, drugi pa izgubijo, posledica pa so vse večje razlike med skupinami. Na ta način prihaja do razhajanja v frekvenci genov od prvotne populacije kar imenujemo naključni genetski drs.

Genom - Celoten dedni zapis celice, celotno zaporedje DNA v klični ali somatski celici. Vsota genetskih informacij nekega organizma, ki je zapisana v kromosomski in organelni DNA. Pri človeku genom sestavlja 22 parov avtosomalnih kromosomov, par spolnih kromosomov in mitohondrialna DNA.

Genomska knjižnica - Zbirka klonov, ki vsebujejo fragmente DNA celega genoma.

Genomski projekti - Projekti, s katerimi želijo določiti nukleotidno zaporedje celotnega genoma, t.j. celotne dednine, posebej izbranih organizmov. Prvi določen evkariontski genom je bil genom kvasovke Sacharomyces cerevisiae. Prvi izsledki projekta človeški genom so bili objavljeni leta 2001. Zaradi količine podatkov so to izredno zahtevni projekti, ki jih izvajajo družno posebej specializirani centri po vsem svetu.

Gravitacijsko lečenje Ukrivljanje žarka svetlobe v gravitacijskem polju, ki ga predvideva splošna teorija relativnosti.

Genotip - Genska zgradba organizma; pri genski diagnostiki zgradba določenega gena. Mutacija spremeni genotip. Stanje alelov na enem ali več lokusih nekega organizma. Vsota vseh genov.

Genska diagnostika - Diagnostika na podlagi genske preiskave.

Genska preiskava - Preiskavni postopki na ravni kromosomov, genov in beljakovin za ugotavljanje dednih in infekcijskih bolezni ter genskih okvar, prenašalstva okvarjenih genov ter nagnjenosti do določenih genskih bolezni. Enaki postopki se uporabljajo tudi pri osebni identifikaciji za potrebe sodne medicine in kriminologije.

Genski čip - Mikromreže genov, ki jih uporabljajo pri transkriptomiki. Na majhno površino je nanešeno večje število genov, katere želimo proučevati v različnih stanjih celice. Metoda nam omogoča spremljanje aktivnosti do več kot deset tisoč genov hkrati v večjih projektih transkriptomike. Genski čipi postajajo vedno bolj pomembni tudi v genski diagnostiki.

Genski kod - Pravila po katerih kodonu (tripletu) nukleotidov v genu določimo točno določeno aminokislino. Na vsakem mestu kodona so lahko štirje različni nukleotidi, torej je v genskem kodu na razpolago 64 različnih kodonov. Ti kodirajo 20 aminokislin, ki se v naravi pojavljajo v beljakovinah. Trije kodoni so t.i. stop kodoni, ki so signal ribosomu, da se je gen končal. S tem se prekine biosinteza beljakovine.

Genski marker - Fenotipski, biokemijski ali DNA polimorfizem, ki ga uporabljamo za genski opis osebka ali populacij. Pri preiskavi DNA (npr. pri iskanju nekega gena) je to navadno krajše polimorfno zaporedje nukleotidov, ki se zaradi bližine preiskovani DNA (iskanemu genu) z njo vezano deduje in jo s tem “označuje”. Polimorfnost pomeni, da so aleli nekoliko različni, in lahko nastopajo v homo- in heterozigotnih kombinacijah.

Gensko inženirstvo - Genska tehnologija, tehnologija rekombinantne DNA. Izrazi za tehnike s katerimi označujemo načrtno umetno sestavljanje molekule DNA z novimi kombinacijami odsekov DNA oziroma genov.

Gensko zdravljenje - Uporaba tehnik za omilitev ali odpravo bolezenskih posledic okvarjenega gena, nadomeščanje okvarjenega gena z normalno različico. Somatsko gensko zdravljenje je nadomeščanje okvarjenih genov v telesnih (somatskih) celicah določenega (obolelega) organa. Gensko zdravljenje kličnih celic (zdaj je še prepovedano) je nadomeščanje okvarjenih genov v kličnih celicah, ki ima za posledico tudi prenos nadomestnih genov v vse celice zarodka oziroma novorojenca in se lahko prenaša tudi na naslednje generacije.

Gesneriaceae - Družina gesnerijevk, kamor uvrščamo nekatere od najbolj dekorativnih in tudi divje rastočih tropskih rastlin. Skoraj vsak pozna afriško vijolico (hibridi rodu Saintpaulia) in pogosto gloksinijo (hibridi vrste Sinningia) iz cvetličarn in vrtnarij. Obstajajo stotine drugih, zelo različnih članov te družine, tako po velikosti kot po rastnih razmerah.

GeV - Gigaelektronvolt, je milijarda elektronvoltov: 1 GeV = 10⁹ eV.

GeV/c² - Je enota za merjenje mase delcev. Lastno energijo delca, to je energijo njegove mase, dobimo, ko maso pomnožimo s kvadratom svetlobne hitrosti. Enoto za maso, GeV/c², dobimo, ko enoto za energijo, GeV, delimo s kvadratom svetlobne hitrosti, c².

Glikoprotein - Beljakovina, na katero je kot sestavni del vezan ogljikov hidrat (sladkor).

Golgijev aparat - Z membrano obdan citoplazemski organel, kjer poteka zorenje (zaključne spremembe) beljakovin in lipidov, sintetiziranih v endoplazemskem retikulumu, ter njihovo razporejanje na različna mesta v celici.

Gravitacijski valovi - Valovom podobne motnje v ukrivljenosti prostora-časa, ki jih napoveduje splošna teorija relativnosti. Obstoj gravitacijskega sevanja so dokazali z opazovanjem dvojnega pulzarja PSR 1913+16, katerega orbita se zmanjšuje v skladu z napovedmi Einsteinove teorije, ki upošteva oddajanje gravitacijskega sevanja.

GTP - Nukleotid guanozin-5'-trifosfat; v njem sta dve labilni, energetsko bogati vezi, ki se pri reakciji z vodo (hidroliza) razcepita, sproščena kemična energija pa se porabi za celične procese.

Gvanilil ciklaza - Encim, ki GTP pretvori v ciklični gvanozin-monofosfat (cGMP).

H

Habitat - Je del okolja, kjer posamezna vrsta zadovolji vse svoje razvojne in življenjske potrebe. Življenjski prostor (bivališče) določenega organizma. Za habitat so značilne določene fizikalne lastnosti, v njem prevladujejo značilne rastlinske vrste.

Hadroni - Ime za delce, ki čutijo močno silo. Mezoni in barioni.

Hadronski trkalnik - Large Hadron Colider (LHC). Velik pospeševalnik, ki ga gradijo v CERN-u. V njem bodo trkali protoni z energijo 7×10⁹ eV. Postavili ga bodo v istem tunelu, ki ga sedaj uporablja LEP, potem ko bodo leta 2000 le-tega ugasnili in odstranili. Delovati naj bi začel okrog leta 2005.

Halofilne vrste - Vrste, ki živijo v okolju s povišano koncentracijo soli npr. nekatere rastline v solinah, npr. halofilni mikrobi so tisti, ki najbolje uspevajo v slanih okoljih.

Haploiden - Haploidna celica ali haploidni osebek, ki vsebuje v jedru enojno število kromosomov. Pri živalih in človeku so haploidne celice spermiji oz. jajčece.

Hematopoetične klične celice - Klične celice kostnega mozga, ki se diferencirajo v krvne celice.

Hemofilija - Bolezen, za katero je značilno nepravilno (pomanjkljivo) strjevanje krvi. Povzročajo jo mutacije v kakšnem od genov za beljakovine (faktorje), ki sodelujejo pri strjevanju krvi. Deduje se kot kromosom X-vezana recesivna bolezen.

Hepatitis - Huda bolezen jeter, ki jo povzroča eden od virusov hepatitisa (najbolj pogosto A, B ali C). Virusi hepatitisa so retrovirusi.

Herbicidi - Kemikalije, s katerimi uničujemo plevele.

Heterodupleks - Hibridna dvoverižna DNA, v katero se komplementarno povežeta enojni verigi DNA iz dveh različnih izvornih DNA. Verigi se lahko delno razlikujeta.

Heterozigot - Organizem, ki ima na proučevanem lokusu dva različna alela.

Hibridizacija - Postopek tvorbe dvoverižne strukture med dvema enoverižnima DNA ali med enoverižno DNA in RNA z vodikovimi vezmi. Poteče samo med dvema komplementarnima verigama. Uporablja se v molekulski biologiji pri iskanju novih genov pri npr. Southernovemu prenosu, verižni reakciji s polimerazo, genskih čipih. DNA sonda hibridizira z odsekom v molekuli preiskovane DNA, ki ima komplementarno zaporedje nukleotidov.

Hibridne somatske celice - Celice, ki nastanejo s fuzijo celic osebkov dveh bioloških vrst in vitro in pogosto vsebujejo le majhen del genoma ene vrste in celoten genom druge vrste.

Higgsov bozon - Higgsov delec ali kratko Higgs je hipotetični delec iz male enotne teorije, ki da šibkim bozonom W⁺, W^-, Z⁰ in vsem drugim delcem maso. To je edini nesestavljeni delec v standardnem modelu s spinom 0.

Hipertermofilne vrste - Vrste bakterij (arhebakterije), ki živijo tudi v vročih izvirih, optimalna temperatura za njihovo rast je nad 80^o C, nekatere najbolje uspevajo v vodi s temperaturo 110^o C. Posebej so zanimive kot potencialni vir encimov uporabnih v biotehnologiji. Beljakovine termofilnih organizmov so temperaturno obstojne in zato primerne za vrsto različnih biotehnoloških aplikacij, npr. DNA polimeraze Taq iz arhebakterije Termophillus aquaticus se uporablja pri verižni reakciji s polimerazo.

Hipofiza - Žleza z notranjim izločanjem, ki leži na lobanjskem dnu in izloča različne hormone, tudi tirotropin, hormon, ki spodbuja delovanje ščitnice.

Hipotalamus - Majhno območje na možganskem dnu, ki leži nad hipofizo in je preko peclja povezano s hipofizo. Sestavljajo ga telesa živčnih celic, nekatera lahko izločajo hormone.

Histon - Majhne pozitivno nabite beljakovine, ki v jedru tvorijo komplekse z molekulo DNA. Z DNA se povežejo v tesne komplekse, nukleosome, ki so v kromosomih tesno spakirani.

HIV - Virus človeške imunske pomanjkljivosti. HIV je retrovirus, ki spada v družino Retroviridae. Virusna DNA se lahko začne prepisovati takoj po vključitvi v kromosomalno DNA, v redkih primerih pa provirus v celici dalj časa ostane v latentnem stanju.

Homeostaza - Lastnost živih bitij, da kljub zunanjim spremembam ohranjajo ravnovesnost svojih fizioloških dejavnosti (npr. ohranjanje telesne temperature); pogosto uporabimo isti pojem, ko govorimo o ravnovesjih v ekosistemih.

Homoioklorofilne rastline - Rastline, ki za časa izsušitve ohranijo 90% ali več pigmentov, med ostalimi tudi klorofila. Zato so njihovi listi tudi pri dehidraciji še vedno vidno zeleni. Primer so rastline sposobne oživitve, kot sta Craterostigma plantagineum in Ramonda sp.

Homologna rekombinacija - Izmenjava genetskega materiala med kromatidami homolognih kromosomov med mejozo.

Homologni geni - Homologne beljakovine. Geni ali beljakovine, ki imajo v različnih organizmih enako funkcijo. Razvili so se iz istega prednika, zato so si zelo podobni po zgradbi in delovanju. Iskanje homolognih genov oz. beljakovin je pomembno pri interpretaciji podatkov genomskih projektov. Če npr. v genomu odkrijejo beljakovine, ki je zelo podoben neki drugi beljakovini v drugi vrsti, potem pravimo, da sta homologni in da imata v obeh vrstah isto funkcijo.

Homozigot - Osebek, ki ima na enem ali več lokusih dva enaka alela.

Hormon - Signalna molekula, ki jo izločajo različne žleze ali nekatere živčne celice. Veže se na receptorje v tarčnih celicah in vplivajo na procese v njih.

Hubble, Hubblov vesoljski teleskop - Optični teleskop, ki kroži na satelitu v zemeljski orbiti.

Huntingtonova bolezen - Degenerativna bolezen, ki prizadene predvsem globoka možganska jedra, zlasti repato jedro. Bolezen se kaže kot demenca, pojavijo se nenadzorovani gibi.

I

Impotenca - Spolna nemoč.

Imunomodulator - Molekula, ki vpliva na imunski odgovor organizma.

In vitro - Proces ali poskus, ki poteka v epruveti, pri laboratorijskih razmerah zunaj organizma.

In vivo - Proces ali poskus, ki poteka v živi celici oz. v živem organizmu.

Incestno parjenje - Medsebojno parjenje sorodnih osebkov, npr. parjenje potomcev istih staršev, očeta in hčere, matere in sina. Razmeroma pogosto v številčno omejenih populacijah.

Infralitoral - Zgornje obalno nadstropje, ki sega od spodnje meje bibavičnega nadstropja (mediolitorala) do meje uspevanja morskih semenk, nekako do globine 40-50 m v oceanih. V Tržaškem zalivu sega do globine 7-8 m.

Inkontinenca - Nezmožnost kontrole izločanja vode in blata.

Insekticidi - Kemikalije, s katerimi uničujemo žuželke.

Insulin - Beljakovinski hormon, ki ga sintetizirajo b-celice trebušne slinavke. Povišana koncentracija glukoze v krvi je signal za njegovo izločanje. Pospešuje prehod glukoze v celice mišic in jeter ter v njih sintezo glikogena in zavira razgradnjo glikogena. S tem znižuje koncentracijo glukoze v krvi.

Integraza - Encim, ki omogoči vgradnjo virusne DNA (pri retrovirusih je ta prepis virusne RNA) v genomsko DNA gostiteljeve celice.

Interaktomika - Znanstvena disciplina, ki raziskuje omrežja povezav beljakovin in genov v živih celicah.

Interfaza - Dolgo obdobje celičnega ciklusa med dvema mitozama.

Interlevkin-2 - Molekula (eden od limfokinov), ki jo izločajo T-limfociti kot odgovor na navzočnost tuje snovi (antigena). Je rastni faktor za limofocite T in B, pospešuje rast T-limfocitov in izločanje protiteles iz B-limfocitov.

Inverzna genetika - Pozicijsko kloniranje. Iskanje nekega gena, odgovornega za določeno gensko bolezen, katerega beljakovina še ni poznana. Za to uporabljamo sodobne pristope določanja položaja tega gena na osnovi lastnosti, ki se dedujejo vezano s prisotnostjo bolezni pri določenih članih neke družine in za katere poznamo gene oziroma njihov položaj v genomu.

Iradiacijski hibrid - Hibridne somatske celice, ki nastanejo s fuzijo normalnih in z radioaktivnimi snovmi obsevanih celic. Genetski material slednjih je močno fragmentiran.

Izoencimi - Različne molekulske oblike enega encima, ki katalizirajo isto reakcijo in so produkt več kot enega lokusa.

Izosterična zamenjava - Izostera je kemična skupina, s katero lahko nadomestimo del neke molekule tako, da bo ta molekula obdržala prvotno prostorsko strukturo, spremenjene pa bodo le nekatere kemične lastnosti na zamenjanem delu molekule.

Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

Last Updated 09. januar 2004 11:12|16.388 Hits