Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

K

Kalus - Skupek neorganizirano rastočih celic. Navadno nastane na poškodovanih mestih rastlin, kjer prekrije rano.

Kaos, teorija kaosa - Teorija o nepredvidljivem obnašanju v sistemih s povsem determinističnimi zakoni gibanja; nepredvidljivo obnašanje je posledica velike občutljivosti takšnih sistemov na začetne pogoje. Čeprav nam deterministični zakoni omogočajo, da poljubno natančno izračunamo obnašanje sistema v prihodnosti, tega ne moremo storiti, ker že zelo majhna sprememba v začetnih pogojih povzroči povsem drugačen poznejši razvoj. Primer kaotičnega sistema je vreme. Čeprav zelo dobro poznamo meteorološke enačbe, vremena še zmeraj ne moremo napovedati za več kot nekaj dni vnaprej. Že bežni utrip metuljevih kril nekje na Kitajskem lahko namreč odločilno vpliva na nastanek tornada nad Florido nekaj dni zatem.

Kaposijev sarkom - Tumor, ki se razvije iz endotelijskih celic (celic stene krvnih žil); kaže se v obliki modro ali purpurno obarvanih kožnih razjed.

Kapsida - Beljakovinski plašč, ki obdaja DNA- oziroma RNA-genom virusov.

Kariogram - Po morfoloških kriterijih, npr. velikosti ali obliki, urejen set kromosomov neke vrste.

Katalitični konverter - Je npr. avtomobilski katalizator. Z njim zmanjšujemo onesnaževanje z izpušnimi plini avtomobilov. Beseda katalizator pravzaprav označuje snov, ki sproži kemično delovanje, ne da bi se pri tem kaj spremenila. Poznamo dvojne katalzatorje, v katerih pride do oksidacije ogljikovodikov in ogljikovega monoksida v vodo in ogljikov dioksid, in trojne katalizatorje, ki ustrezajo še strožjim predpisom, saj iz dušikovih oksidov odstranjujejo še kisik. Katalizatorji so trdni ali zrnati (kroglice). Trdni katalizatorji so v obliki satja, zrnati pa imajo več žičnih, z aluminijem prevlečenih košaric, v katerih so kroglice. Za katalizatorje uporabljajo drage kovine: platino paladij in rodij.

kD - Kilodalton, enota za atomsko maso. 1 D (dalton) je 1/12 mase atoma ogljika. Najbolj pogosto se uporablja v biokemiji za opis molekulske mase beljakovin.

Kelvin - Je enota za merjenje temperature. 0 kelvinov ustreza absolutni ničli, to je -273 stopinjam Celzija, sicer pa je 1 kelvin enako velik kot stopinja Celzija.

Kimera - Tkivo, sestavljen iz genetsko različnih celic, osebek, sestavljen iz takih tkiv ali molekula DNA, sestavljena iz genetsko različnih DNA (hibridna DNA, sestavljena iz molekul DNA različnega porekla).

Kinetohor - Posebej urejena skupina beljakovin, vezana v centromerni regiji mitotičnega kromosoma, na katero se pritrdijo niti (mikrotubuli) delitvenega vretena. Ima aktivno vlogo pri gibanju kromosomov proti celičnima poloma.

Klatrin - Beljakovina, ki se uredi na citoplazemski strani celične membrane v mrežasto strukturo ter tako prekrije vdolbino, ki nastane, ko se na membranski receptor veže neka signalna beljakovina. Klatrinska mreža zelo hitro obda novonastali vezikel, ki signalno molekulo prenese v citoplazmo.

Klične celice - Haploidne celice, ki se med razvojem osebka razvijejo v jajčeca ali spermije. So nosilke spolnega razmnoževanja.

Klon - Populacija celic, nastala z delitvijo ene izhodiščne celice. Vse celice klona imajo isti dedni zapis.

Kloniranje - Ustvarjanje številnih kopij gena oziroma dela molekule DNA (kloniranje genov, molekulsko kloniranje), celice (celično kloniranje) ali organizma (kloniranje osebkov).

Kodominantno dedovanje - Dedovanje, pri katerem se pri heterozigotu oba alela dedujeta neodvisno in ni noben prevladujoč (dominanten) nad drugim. Oba alela enakovredno prispevata k fenotipu.

Kodon - Triplet. Zaporedje treh nukleotidov, ki določajo točno določeno aminokislino v skladu z genskim kodom.

Kofaktor - Majhna organska ali anorganska molekula, ki je potrebna za delovanje encima. Na beljakovinski del encima ni kovalentno vezana. Lahko so tudi dvovalentni kationi, npr. Ca²⁺.

Kompeticija - Tekmovanje; odnos med dvema ali več organizmi, populacijami ali vrstami, ki imajo podobne ekološke potrebe glede hrane, bivališča, razmnoževanja ipd.

Končna (apikalna) rast celic - Rast novih celic na končnem (apikalnem) delu steljke.

Kozmologija, fizikalna - Veja fizike in astronomije, ki se ukvarja z modeli vesolja v celoti.

Krill - Morski planktonski raki, predvsem evfavzidi (5 do 6 cm), ki so hrana mnogim vrstam kitov, tjulenjev in pingvinov.

Kromatida - Ena od obeh kopij kromosoma, nastala s podvojitvijo DNA, v centromeri še vedno povezana z drugo kopijo. Kromatidi istega kromosoma sta genetsko enaki. Kromosomi, zgrajeni iz dveh kromatid, se pojavljajo v profazi in metafazi mitoze.

Kromosom - Celična struktura, sestavljena iz dolge molekule DNA (vsebuje večje število genov) in beljakovin, histonov. Nosilec dedne informacije v organizmu. So paličaste oblike, začasno se pojavijo med celično delitvijo.

Kromosomske aberacije - pojav kromosomov nenormalnih oblik in števila, npr. pri Downovem sindromu se pojavijo tri kopije kromosoma 21.

Ksantofilni cikel - Naziv za sintezo ksantofila zeaksantina iz violaksantina Zlasti je pomemben pri intenzivnih svetlobah. Rastline ščiti pred možnimi poškodbami. Zeaksantin sodeluje v toplotnem odstranjevanju presežka absorbirane svetlobne energije. Ksantofile uvrščamo v skupino organskih pigmentov, imenovanih karotenoidi. Značilno za njih je, da vsebujejo kisik. Primer je omenjeni zeaksantin, ki se nahaja tudi v koruznem zrnu. Po kemični zgradbi so visoko nenasičene spojine na osnovi izoprena. So pomembni v bioloških procesih, kot je fotosinteza.

Kvantna elektrodinamika (QED) - Fizikalna teorija (skupek enačb), ki opisuje interakcije med električno nabitimi delci in elektromagnetnim valovanjem. Združuje klasično teorijo elektromagnetnega polja in posebno teorijo relativnosti s kvantnomehanskim pristopom. Prvi primer kvantne teorija polja in tudi še vedno najnatančnejša teorija, ki jo imamo. Ukvarja se z elektromagnetno interakcijo na kvantnem nivoju, v sebi pa vključuje kvantno mehaniko in posebno teorijo relativnosti.

Kvantna kromodinamika (QCD) - Teorija, ki opisuje delovanje močne sile. Zgrajena je po analogiji s kvantno elektrodinamiko. Zanjo je značilna asimptotična svoboda vezanih kvarkov.

Kvantna mehanika (teorija) - Moderna teorija, ki opisuje obnašanje osnovnih gradnikov fizičnega sveta. Ponavadi z imenom kvantna mehanika opišemo skupne lastnosti teorij (kvantne lastnosti), ki opisujejo gibanje in interakcije med delci v mikrosvetu.

Kvantna optika - Eno od imen za področje fizike, ki se ukvarja predvsem z laserji. Drugo razširjeno ime je elektrooptika.

Kvantna teorija polja - Skupno ime za več teorij, po katerih svet sestavljajo snovni delci fermioni in bozoni, ki prenašajo sile. Oboji so kvantni delci.

Kvantne lastnosti - Lastnosti, zaradi katerih nekemu objektu (delcu) ali pa pojavu rečemo, da je kvanten. Bistveni lastnosti sta načelo nedoločenosti in komplementarnost.

Kvantni objekt (delec) - Delec s kvantnimi lastnostmi za katerega velja ena od teorij kvantne mehanike. Sem spadajo osnovni delci (kvarki, leptoni), delci sestavljeni iz osnovnih delcev (protoni, nevtroni, mezoni...) in delci, ki posredujejo sile (fotoni, šibki bozoni, gluoni, "gravitoni"). Kvantni objekt matematično opišemo z valovno funkcijo.

Kvarki - Ena od dveh skupin (poleg leptonov) domnevno točkastih osnovnih delcev, iz katerih je zgrajena snov. V naravi se vedno pojavljajo v skupinah po dva (mezoni) ali tri (barioni).

L

Lamin - Skupine intermediarnih filamentov, ki ob notranji strani jedrne ovojnice oblikuje fibrozni matriks.

Lentivirusi - Vrsta RNA-virusov, sorodnih virusoma HIV-1 in HIV-2, z genomom iz enoverižne molekule RNA.

LEP - (angl. “Large Elektron Positron Collider”). Veliki trkalnik elektronov in pozitronov v CERN-u. Obseg njegovega obroča je 27 km, deloval pa je od novembra 1989 do novembra 2000. Tik pred ukinitvijo so na njem zaznali morda prve indice o obstoju Higgsovega delca. Z njim so zelo natančno potrdili napovedi standardnega modela.

Leptoni - Skupina osnovnih delcev, ki ne čutijo močne sile. Sem spadajo elektron, mion in tauon ter njihovi pripadajoči nevtrini. Leptoni nosijo leptonsko kvantno število.

LHC - (angl. “Large Hadron Collider”). Veliki trkalnik, ki bo v CERN-u zamenjal LEP. V njem se bodo trkali protone pri energijah do 14 TeV.

Ligand - Je molekula, ki se veže na neko drugo molekulo. Hormoni so ligandi za hormonske receptorje. Substrat, inhibitor in aktivator so ligandi za encime. Kisik je ligand za hemoglobin.

Ligaze - Encimi, ki združijo dve molekuli DNA skupaj. So pomembno orodje v molekulski biologiji in genskem inženirstvu.

Limfocit T - Vrsta bele krvničke, ki napada tuje, z virusi okužene in rakave celice.

Lizosom - Z membrano obdan citoplazemski organel, ki vsebuje encime za razgradnjo polimernih biomolekul.

Lokus - Mesto na kromosomu, kjer se nahaja gen oziroma zaporedje nukleotidov DNA za neko lastnost organizma.

M

Makrofagi - Obrambne celice tkiv, ki “pogoltnejo” in razgradijo tujke (antigene).

Masa - Fizika loči dve vrsti mase: inercialno in težko. Inercialna masa je količina, s katero merimo upornost telesa proti spremembi smeri ali hitrosti gibanja. Večja je inercialna masa, večjo silo potrebujemo za spremembo njene gibalne količine v določenem časovnem intervalu. Težka masa je vir gravitacijske sile (gravitacijskega polja). Več težke mase pomeni večjo gravitacijsko silo. Z zelo natančnimi meritvami so ugotovili, da razlike med obema masama ne morejo izmeriti (razlika je kvečjemu manjša od natančnosti meritve).Enakost težke in inercialne mase je temelj Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Matriks - Mreža beljakovinskih fibrilov, ki obdaja in prepreda celično jedro.

Maxwell, James Clerk - Britanski fizik (1831-1879), čigar teorija elektromagnetnega polja je v fiziki povzročila pravo revolucijo.

Maxwellove enačbe - Enačbe, ki opisujejo klasično elektromagnetno polje.

Medčelična rast celic – Interkalarna rast celic. Način rasti, ki poteka po delitvi celic med spodnjim in končnim delom steljke.

Mezofitne vrste, mezofiti - Rastlinske vrste, ki uspešno rastejo v razmerah srednje vlažnosti, za razliko od hidrofitov, ki so občutljive na pomanjkanje vode in uspešno rastejo samo, če imajo zadosti vlage, kserofitov, ki potrebujejo zelo malo vode, in halofitov, ki rastejo na slanih tleh.

Mezoni - Delci, ki jih sestavljata par kvark in antikvark.

Micelij - Preplet glivnih hif.

Mikrodisekcija - Razrez metafaznih kromosomov pod mikroskopom.

Miksomatoza - Akutna virusna bolezen kuncev, ki jo s pikom in sesanjem krvi prenašajo kunčje bolhe in komarji. Virus so uporabili za zatiranje kuncev (biološka kontrola) v Avstraliji. Po umetni okužbi kuncev leta 1950 je njihova številčnost v naslednjih dvajsetih letih upadla na 1% prejšnje vrednosti. Zaradi kasnejšega upadanja virulence virusa in povečanja genetske odpornosti kuncev je med njima nastalo ravnovesje na bistveno nižji populacijski ravni gostitelja. Sedanja populacija kuncev obsega približno 20% tiste pred vnosom virusa.

Mitoza - Ali kariokineza je delitev evkariontskega celičnega jedra in nastanek dveh hčerinskih jeder z enakim številom kromosomov. Jedri sta genetsko identični starševskemu, razen v primerih, ko je prišlo do prekrižanja kromosomov ali mutacije.

Močna jedrska sila - Po standardnem modelu osnovnih delcev ena od štirih osnovnih sil. Od osnovnih delcev jo občutijo le kvarki in gluoni, ki so hkrati tudi njeni prenašalci. Močna sila povezuje kvarke v barione (trije kvarki skupaj) ali v mezone (par kvark in antikvark). Skupaj drži tudi protone in nevtrone v atomskem jedru. Deluje le na zelo majhnih razdaljah, približno 10^-15m.

Modeliranje - Poenostavljanje naravnih pojavov do te mere, da jih lahko opišemo z matematičnim modelom.

Monoklonska protitelesa - Protitelesa, ki jih izloča klon hibridomskih celic. Vsa protitelesa so v tem primeru enaka, saj hibridomski klon izhaja iz ene same limfocitne celice, združene z mielomsko (celico tumorja imunskega sistema).

Monomorfni markerji - Genski markerji, ki se pojavljajo pri vseh preučevanih osebkih in nam torej ne pokažejo nobenih razlik med njimi.

Motorični nevron - Pri sesalcih se telo te živčne celice nahaja bodisi v sprednjih rogovih hrbtenjačne sivine ali pa v motoričnih jedrih možganskih živcev. Iz telesa motoričnega nevrona izrašča več krajših izrastkov, dendritov, in en daljši izrastek, akson. Ta potuje iz hrbtenjače po perifernem živcu do mišic, kjer se razveji in s svojimi končnimi deli, živčnimi končiči, tvori živčnomišične stike z več skeletnimi mišičnimi vlakni. Motorični nevron in pripadajoča skeletna mišična vlakna poznamo pod skupnim imenom motorična enota.

MPF – Kratica za mitozni promocijski faktor, proteinski kompleks, ki vsebuje cikline in proteinske kinaze. Omogoči, da celica vstopi v mitozo.

Mutacija - Dedna sprememba v strukturi DNA. To je lahko sprememba v strukturi DNA, izpad ali dodatek enega samega nukleotida (točkasta mutacija), ali izguba večjega odseka DNA (delecija). Posledica je spremenjena beljakovina ali odsotnost beljakovine v celici.

Mutacijska stopnja - Verjetnost, s katero se v določenem času zgodi neka mutacija. Običajno je podana s številom dogodkov na gen na generacijo.

Mutageneza - Spreminjanje dedne informacije, molekule DNA, ki poteka spontano ali umetno in je izzvano s fizikalnimi ali kemičnimi dejavniki.

Mutualizem - Zveza osebkov dveh vrst, od katere imata obe korist. Povezava omogoča vrstama učinkovitejše izkoriščanje naravnih danosti in uspešnejše preživetje.

N

Načelo nedoločenosti - Osnovna lastnost kvantnih delcev, po kateri ne moremo hkrati natančno vedeti (meriti) nekaterih komplementarnih količin. Takšne količine so: lega (q) in gibalna količina (p) (= hitrost krat masa) ali pa energija in čas, ko je bila le-ta merjena. Naša nezmožnost hkratne točne določitve lege in gibalne količine ni posledica naše tehnične nerazvitosti, ampak je lastnost delcev samih. Lastnost je statistična, kar pomeni, da velja za povprečje več meritev. Če merimo le enkrat, bomo dobili obe meritvi (lege in gibalne količine) na poljubno število decimalk. Vendar ko meritev ponovimo, vrednosti ne bodo več enake, čeprav so vse okoliščine natančno take kot prej. Ko izračunamo povprečje leg in gibalne količine ter (razmazanost) meritev, ugotovimo, da velja za nedoločenost (razmazanost) obeh količin naslednja formula:

Naravne konstante - Razmerja, ki v naravi vselej veljajo med fizikalnimi količinami; določene so eksperimentalno.

Naturaliziran - Tuja vrsta, ki se je prilagodila uspevanju in širjenju v naravi na nekem območju.

Negativna povratna zveza - V ekologiji nadzorni mehanizem, ki ohranja ravnovesje, npr. v razmerju med številčnostjo populacije plena in plenilca. Ker količina plenilca s plenjenjem (hrana) raste, količina plena upada. Manj plena povzroči zmanjšanje števila plenilcev in zato porast plena. Več plena (hrane) znova izzove povečanje populacije plenilca. Proces se ciklično ponavlja.

Nevtrini - Osnovni delci, ki občutijo le šibko silo (poleg gravitacije, ki pa je v večini primerov zanemarljiva). V standardnem modelu nastopajo nevtrini kot brezmasni, rezultati nekaterih poskusov pa kažejo na to, da imajo od nič različno, a zelo majhno maso. Ker interagirajo s snovjo le preko šibke sile, jih je zelo težko zaznati.

Nevtronska zvezda - Izredno gosta zvezda (ponavadi 10¹³ do 10¹⁵ krat gostejša od vode), ki predstavlja eno od možnih končnih faz v življenju zvezde. V njej so se zaradi ogromnega gravitacijskega tlaka elektroni in protoni združili v nevtrone, iz katerih so pretežno sestavljena jedra nevtronskih zvezd. Domnevajo, da je njihov premer le okoli 10 do 20 km. Vrtečo se nevtronsko zvezdo lahko klub svoji majhnosti opazimo kot pulzar.

Newtonove enačbe - Trije osnovni Newtonovi zakoni gibanja in gravitacijski zakon univerzalnega privlaka med vsemi telesi z maso.

Noradrenalin - Je poglavitni kemični prenašalec (transmiter) simpatičnega živčevja. Deluje tudi v osrednjem živčevju. Sinteza teče od aminokisline tirozin prek dopamina do noradrenalina.

Nuklein - Zgodovinsko ime za jedrno beljakovino, ki so jo leta 1860 prvo izolirali iz celičnega jedra.

Nukleinska kislina - Generično ime za DNA oziroma RNA.

Nukleoni - Skupno ime za nevtrone in protone, ki so gradniki atomskih jeder.

Nukleosom - Strukturna enota evkariontskega kromosoma, sestavljena iz DNA, ki je navita okoli beljakovin, histonov.

Nukleotid – Osnovni gradnik molekule DNA oziroma RNA. Sestavljen je iz sladkorja (riboze pri RNA, deoksiriboze pri DNA), fosfatne skupine in ene od štirih organskih baz (A - adenin, T - timin ali U-uracil, G - gvanin, C - citozin). Zaporedje baz določa genski zapis, razlike v teh zaporedjih so nosilci različnosti dednega zapisa.

Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

Last Updated 30. September 2004 18:13|26.131 Hits