Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

O

Obveščevalna RNA – mRNA. Nastane kot prepis ene verige DNA, na kateri se nahaja določeni gen, v komplementarno enoverižno mRNA, ki je s svojim zaporedjem kodonov (tripletov nukleotidov) matrica za prevod genske informacije (zaporedja nukleotidov v genu) v zaporedje aminokislin, to je beljakovino.

Oligonukleotid - Krajša, 20-30 nukleotidov dolga enojna veriga DNA, sestavljena iz enakih ali različnih nukleotidov. Osnovna sestavina verižne reakcije s polimerazo.

Oligotrofen - S hranilnimi snovmi reven vodni ekosistem.

Onkogen - Predstavnik velike skupine genov, ki sodelujejo pri nastanku rakastih celic. Pogosto je to mutiran normalen gen, ki nadzoruje celično rast in delitev.

Opini - Metaboliti, značilni za tumorje na rastlinah, ki jih povzroča bakterija rodu Agrobacterium. So vir ogljika, dušika in energije za bakterijo.

Organizem - Eno- ali večcelično bitje ali subcelična biološka enota s sposobnostjo razmnoževanja in prenosa dednega materiala.

Osmotski potencial - Potencial topljencev, ki je posledica osmotskega pritiska. Je sestavina vodnega potenciala.

Osnovne sile - Standardni model predvideva štiri osnovne sile oz. štiri osnovne interakcije med delci: močno in šibko jedrsko, gravitacijsko in elektromagnetno silo.

Osnovni delec - V strogem pomenu samo delec, ki ni sestavljen iz drugih delcev (kvarki, leptoni...), v širšem pomenu pa vsi (tudi sestavljeni) subatomski delci.

Ozon - Je naravna sestavina zraka in je za življenje na Zemlji zelo pomemben. Tak ozon se nahaja v stratosferi. Ozon v troposferi pa je škodljiv in predstavlja velik problem. Kemijska formula za ozon je O₃^2-.

Oživitve sposobne rastline - Rastline, ki so sposobne preživeti, ko je izsušitev protoplastov (rastlinska celica brez celične stene) tolikšna, da je relativna vsebnost vode v listih manjša od 2%. V takem stanju lahko več mesecev prenašajo pomanjkanje vode. So torej v anabiozi. Ponovna normalna preskrbljenost z vodo povzroči hiter prehod v aktivno življenje. V angleščini uporabljajo za njih dva izraza: “resurrection plants” in “desiccation tolerant plants”.

P

PCR - Verižna reakcija s polimerazo. Metoda, ki omogoča pomnožitev specifičnih področij DNA z uporabo termostabile DNA polimeraze Taq. Poteka v pogojih in vitro. V posebnih reakcijskih razmerah namnoži določen odsek DNA tudi do 10⁸-krat. Pomembna reakcija v molekulski biologiji, genskem inženirstvu, genski diagnostiki itd.

Pedofavna - Skupnost živalskih vrst, ki preživijo v tleh (gr.: pedon = tla, prst) del ali vse svoje življenje in sodelujejo pri nastajanju plodnih tal.

Pedozoologija - Področje zoologije in ekologije, ki raziskuje vrste in združbe živali tal (zemlje, prsti).

Peptidomimetik - Je snov, ki oponaša strukturo nekega peptida, in se zato v telesu veže na ista mesta kot peptid, sama pa ni peptid. Zato je v telesu bolj stabilna in lažje prehaja skozi biološke membrane.

Periplazemski prostor - Brezstrukturni prostor med plazmatsko membrano in celično steno pri gramnegativnih bakterijah.

Peristaltika - Ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov.

Perzistenca – Trajanje, obstojnost nekega stanja

Pionirska vrsta - Vrsta, ki med prvimi naseli (kolonizira) še neporaslo rastišče.

Plastidi - Poleg jedra največji organeli v rastlinskih celicah. So v velikem številu. Delimo jih na tiste, ki vsebujejo pigmente (kromoplasti), in tiste, ki so brezbarvni (levkoplasti), čeprav pogosto pride do pretvorbe enih v druge. Med njimi so tudi kloroplasti.

Plazmid - Zunaj kromosomska molekula DNA obročaste oblike pri prokariontih in nižjih evkariontih.

Pletež - Nepravo tkivo, sestavljeno iz skupka celičnih nitk ali cevk, ki so tesno povezane in prepletene med seboj.

Plevel - Izraz za vrsto, ki uspeva na mestu, kjer človek tega ne želi. Pleveli so lahko alohtone vrste, a tudi apofiti. Z biološkega stališča je izraz uporaben le kot sinonim za tuje (hemerohorne) vrste, ki jim lahko rečemo tudi “ekološki pleveli”.

Pljusk - Je skupina delcev, ki jo napr. sproži kvark ali antikvark. Delci iz danega temena odletijo v smereh, ki se le malo razlikujejo.

Polimorfizem - Razlike med aleli oziroma istovrstnimi zaporedji nukleotidov v DNA. Posledica so različni fenotipi, oziroma razlike v navzočnosti razpoznavnih mest za restrikcijske encime ali razlike v številu različnih odsekov DNA, ki se namnožijo v verižni reakciji s polimerazo. Frekvence alelov se gibljejo od 0,1 do 0,9.

Polimorfna zaporedja v DNA - Razlike DNA fragmentov, katerih različne oblike (v zaporedju, številu) lahko v določenih razmerjih najdemo med osebki posamezne vrste ali populacije.

Polinom - Večdelno rastlinsko ime, kot je bilo pri poimenovanju v navadi, dokler ni Linné uvedel doslednega dvotirnega (binarnega/dvodelnega/dvoimenskega) poimenovanja. Seveda pa so bila dvodelna imena v rabi tudi pred Linnéjem.

Poliprotein - Genski produkt, beljakovina (protein), ki se razcepi na več neodvisnih proteinov.

Polje - Količina, ki meri spremembo (deformacijo) prostora, v katerem se gibljejo delci. V nasprotju s konceptom sile, kjer en delec učinkuje na drugega trenutno preko praznega prostora (Newtonova teorija gravitacije), po teoriji polja delec povzroči spremembo lastnosti prostora, kar čutijo tudi drugi delci. Bistvena razlika je, da lahko polje nosi tudi energijo in gibalno količino. Elektromagnetno polje je deformacija prostora, ki ga povzročajo in čutijo električno nabiti delci. Gravitacijsko polje povzročajo in čutijo vsi delci z maso.

Polucija - Onesnaževanje. Spreminjanje fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti naravnega okolja, ki jih s svojimi dejavnostmi povzroča človeška civilizacija.

Poravnavanje zaporedij - Posebna metoda, s katero med seboj primerjamo aminokislinska ali nukleotidna zaporedja (sekvence). Poravnavanje je zelo uporabno pri iskanju podobnosti beljakovin z že znanimi iz podatkovnih zbirk.

Povprečna heterozigotnost - Število (frekvenca) heterozigotov za vse preučevane genske markerje v populaciji. Večje kot je število preučevanih markerjev, bolj natančno je izračunana frekvenca heterozigotov.

ppb - Parts per billion: delci komponente na milijardo delcev zraka.

pphm - Parts per hundred million: delci komponente na sto milijonov delcev zraka.

Prhut - Krilo netopirja.

Pričakovana heterozigotnost - Heterozigotnost v populaciji, ki jo pričakujemo glede na izračunano povprečno heterozigotnost v populaciji.

Primarna zgradba beljakovine - Linearno zaporedje aminokislin, ki gradijo beljakovino. Aminokisline zapišemo s posebno enočrkovno kodo, kjer vsaka črka predstavlja svojo aminokislino.

Pritajenost - Latenca. Stanje okužene celice, ko je virusna DNA vgrajena v kromosomalno DNA, vendar se ne prepisuje in celica ne kaže znakov okužbe.

Profil DNA - Alelni vzorec, ki se kaže na elektroferogramu homozigota kot ena črtica, pri heterozigotu pa kot dve črtici. Daje nam informacijo o genotipu na enem lokusu. Kombinacija večjega števila profilov DNA je osebno specifična.

Prokariont - Enocelični organizem s celičnim jedrom brez membrane. To so bakterije in modrozelene cepljivke.

Promotor - Predel DNA, na katerega se veže RNA-polimeraza pred začetkom prepisovanja.

Prostetična skupina - Nebeljakovinska molekula, ki sestavlja funkcionalni del nekaterih beljakovin. Na beljakovinski del encima je prostetična skupina vezana kovalentno (primer: hem pri hemoglobinu).

Proteaze - Vsi encimi, ki katalizirajo cepitev beljakovin (hidrolizo peptidne vezi) v manjše peptide oziroma popolno razgradnjo do aminokislin. Ta proces običajno imenujemo proteoliza. Za proteaze so v uporabi tudi nazivi: peptidaze, proteinaze, proteolizni encimi, proteolitični encimi.

Proteinske kinaze - Encimi, ki fosforilirajo hidroksilne ali fenolne skupine v beljakovinah. ATP je donor fosfatne skupine.

Proteinsko inženirstvo - Načrtno spreminjanje beljakovin s spreminjanjem nukleotidnega zaporedja v ustreznem genu. Gre za enega od vidikov genskega inženirstva, ki se uporablja predvsem v biotehnologiji pri izboljševanju lastnosti industrijskih encimov.

Proteomika - Znanstvena disciplina, ki se ukvarja z izraženim komplementom genoma (beljakovinami). Poskuša razumeti, katere beljakovine so izraženi v določenem obdobju v različnih tipih celic. Raziskovalci v proteomiki uporabljajo predvsem dvo-dimenzionalne poliakrilamidne gele, na katerih ločujejo vse beljakovine v celicah naenkrat na podlagi njihovega naboja in velikosti.

Protoonkogen - Celični gen, ki navadno kodira kakšno od regulacijskih beljakovin (npr. za uravnavanje delitve DNA oziroma izražanja genov). Z mutacijo se spremeni v onkogen.

Protoplast - Celica z odstranjeno celično steno.

Provirus - Virusna DNA, ki je vključena v kromosomalno DNA gostiteljske celice, a se ne prepisuje.

Prstni odtis DNA – (angl. “DNA fingerprint”). Alelni vzorec restrikcijskih fragmentov, ki se kaže na elektroferogramu (oziroma avtoradiogramu) kot množica črtic, nekakšen “črtni kod”, in je rezultat preiskave številnih lokusov sočasno.

Psihrofilni mikrobi - Tisti mikrobi, ki najbolje uspevajo v hladnih okoljih.

Pulzar - Hitro vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja ozek snop sevanja. Če snop oplazi Zemljo, ga zaznamo kot utipajoč oz. pulzirajoč radijski izvir. Pulzar je lahko izvor sevanja gama, rentgenskih žarkov in optičnih pulzov. Ima močno magnetno polje, katerega os je nagnjena glede na os vrtenja. Elektroni se spiralno gibljejo okoli silnic magnetnega polja in pri tem oddajajo sinhrotronsko sevanje v smeri magnetne osi.

R

Radioaktivnost - Proces spontanega razpadanja ali spreminjanja jeder nekaterih atomov, pri čemer jedra oddajajo: pakete dveh protonov in dveh nevtronov (sevanje alfa), elektrone in nevtrine (sevanje beta) ali visokoenergijske fotone (žarki gama).

Rafinoza - Trisaharid sestavljen iz molekule glukoze, galaktoze in fruktoze. Širše je poznana kot sestavina melase iz sladkorne pese.

Rastni faktorji - Izvencelične beljakovine, ki se vežejo na specifične receptorje na celičnih površinah. Celice nanje odgovarjajo z rastjo. V celičnih kulturah morajo biti prisotni, da se celice lahko pomnožujejo.

Razvojna plastičnost - Lastnost rastline, da ohrani spremembe pri razvoju, do katerih pride zaradi spremenjenih razmer.

Rehidracija - Običajna (normalna) vsebnost vode v organizmu, ponovno dosežena po dehidraciji oziroma obdobju znižane vsebnosti vode.

Reintroduciran - Namerno v naravno okolje vnesena vrsta, ki je na istem območju že nekoč uspevala, a je izumrla.

Rekombinacija - Preurejanje molekul DNA oziroma njihovih delov v nova zaporedja. Nastanek novih kombinacij dednega materiala.

Rekombinantna DNA - Preurejena molekula DNA, sestavljena iz različnih odsekov DNA, ki izhajajo iz istega ali različnih organizmov.

Relativna vsebnost vlage - Razlika med svežo težo rastlinskega tkiva in suho težo istega tkiva (določeno po sušenju do konstantne teže), izražena v %.

Reliktna vrsta - Ostanki nekdaj razširjenih rastlinskih oziroma živalskih skupin, npr. reliktna flora. Relikt pomeni ostanek iz preteklosti.

Rentgenska difrakcija - Je metoda za določanje strukture kristala, pri kateri se rentgenski žarki uklanjajo na atomih preiskovanega kristala (kot na interferenčni mrežici). Iz slike, ki nastane za kristalom, lahko izračunamo položaj posameznih atomov v kristalu in torej tudi strukturo molekule.

Replikon - Enota genoma, kjer se podvaja DNA. Na začetku vsebuje izhodiščno točko podvojevanja (angl. “origin of replication”, ori).

Restrikcijska endonukleaza - Restriktaza. Encim, ki cepi dolge verige DNA na manjše dele. Navadno specifično prepoznajo točno določeno zaporedje DNA in jo na tistem mestu cepijo. Zaradi te lastnosti so izjemno uporabne v molekulski biologiji in genskem inženirstvu.

Retrovirus - Virus z genomom v obliki molekule RNA. Z encimom reverzna (obratna) transkriptaza se njegova RNA prepiše v DNA in ta se integrira v genom gostiteljske celice.

Reverzija (vrnitev) - Spreobrnitev v prejšnje stanje.

Reverzna genetika - Iskanje domnevnih vzročnih genov na osnovi podatkov iz genskih kart.

Reverzna transkriptaza - Encim, ki RNA prepiše v DNA.

Ribosom - Kompleksen organel v citoplazmi, ki katalizira nastanek polipeptidne vezi med dvema aminokislinama. Na ribosomu poteka prevod zaporedja tripletov nukleotidov (kodonov) obveščevalne RNA (mRNA) v zaporedje aminokislin (beljakovino). Ribosom je sestavljen je iz večjega števila beljakovin in strukturnih ribosomskih RNA (rRNA). V vsaki celici je prisotnih veliko ribosomov tako, da se iz ene matrice mRNA lahko sočasno sintetizira več kopij neke beljakovine.

Rizom - Vodoravno podzemno steblo, na videz včasih podobno korenini. V njem so lahko nakopičene rezervne snovi, ki omogočajo rastlini da prezimi.

RNA - Ribonukleinska kislina. Vrsta nukleinske kisline, ki za razliko od DNA vsebuje namesto deoksiriboze sladkor ribozo in namesto timina bazo uracil.

S

Schrodingerjeva enačba - Osnovna enačba nerelativistične kvantne mehanike. Opisuje časovno spreminjanje valovne funkcije v polju sil.

Schwannova celica - Glialna celica perifernega živčevja, ki tvori s svojimi izrastki mielinsko ovojnico okoli aksonov. Poseben tip Schwannove celice pokriva tudi končič motoričnega nevrona.

Sekundarni polutanti - Onesnaževalci (polucija=onesnaženje), ki nastajajo s pomočjo različnih kemijskih reakcij iz drugih onesnaževalcev, ki so v ozračju najpogosteje zaradi človekove dejavnosti. Tak onesnaževalec je ozon, ki nastaja ob sončnem sevanju iz drugih onesnaževalcev, predvsem dušikovih oksidov in ogljikovodikov.

Sekundarno - Od človeka preoblikovano, nenaravno, npr. rastišče.

Sekvenca - Zaporedje. Zaporedje nukleotidov v genu ali zaporedje aminokislin v beljakovinah. Z analizo zaporedij lahko veliko povemo o novih, še neopisanih beljakovinah. Če so neznane beljakovine podobne že opisanim, pravimo da so homologne beljakovine in da imajo po vsej verjetnosti podobno zgradbo in funkcijo v organizmu.

Sekveniranje DNA - Določanje nukleotidnega zaporedja v določenem odseku DNA (npr. v genu)

Serinska/treoninska kinaza - Beljakovina, ki je sposobna fosforilirati stranske verige serinov in treoninov tarčnih beljakovin.

Sevanje kozmičnega ozadja - Sevanje, ki napolnjuje vesolje in je ostanek iz zgodnje dobe vesolja. Njegov spekter (porazdelitev intenzitete v odvisnosti od energije) je enak spektru sevanja črnega telesa s temperaturo 2,7 K. Sevanje ni povsem homogeno, temveč kaže določene strukture (zelo majhne razlike v temperaturi), ki so najstarejše strukture, ki jih danes lahko opazujemo v vesolju. Beleženje teh razlik imenujemo kartografija ozadja, prvič pa so jo naredili s satelitom COBE.

Sila - Fizikalna količina, ki bi jo najbolj splošno lahko definirali kot delovanje telesa na telo.

Simpatrična speciacija – Nastanek novih vrst, ki poteka v populacijah znotraj določenega zemljepisnega območja.

Sinapsa - Stik med dvema živčnima celicama ali med živčno celico in kako drugo celico, kjer poteka sporočanje. Običajno gre za visoko specializirano strukturo. V primeru sinapse med motoričnim nevronom in skeletnim mišičnim vlaknom govorimo o živčnomišičnem stiku ali tudi o motorični ploščici.

Sinhrotron - Pospeševalnik, ki mu lahko spreminjamo frekvenco električnega polja, s katero pospešujemo delce tako, da izravnamo popravke zaradi relativističnega obnašanja delcev pri dovolj velikih energijah.

Sintetične skupine - Skupine lokusov, ki so na istem kromosomu in se dedujejo vezano.

Somatska celica - Telesna celica mnogoceličnega organizma z diploidnim številom kromosomov.

Spin - Je vrtilna količina v kvantni mehaniki. Spin danes razumemo, podobno kot maso in naboj, kot notranjo lastnost delca.

Sporofit - Steljka, ki proizvaja trose. To je stopnja v življenjskem krogu, ki razvije trosovnike, v katerih po mejozi nastanejo trosi.

Standardni model osnovnih delcev - Fizikalna teorija, ki združuje sedanje vedenje o osnovnih delcih in silah med njimi. Uveljavljeni model zgradbe snovi na ravni osnovnih delcev, ki delce deli v tri generacije. V prvi generaciji so delci, ki tvorijo “običajno” snov. Poleg elektronov in kvarkov u in d, ki tvorijo protone in nevtrone, je v prvi generaciji še elektronski nevtrino. V drugih dveh generacijah so zbrani delci, ki imajo podobne lastnosti kot delci prve generacije, le da imajo večje mase. Model opisuje tudi sile (interakcije) med osnovnimi delci: močno silo (ta npr. veže kvarke u in d v protone), šibko silo (ta povzroča radioaktivni beta razpad) in elektromagnetno silo (preko nje sevajo delci fotone). Model je zelo dobro potrjen z eksperimenti. Z odkritjem Higgsovega bozona pa bi dobil še piko na i.

Stratosfera - Plast Zemljinega ozračja med 7 in 60 km višine, v kateri se temperatura z višino ne spreminja ali pa raste. V stratosferi je na višini okrog 25 km plast večje koncentracije ozona, ki vpija UV-sevanje Sonca.

Svetlobno leto - Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba (elektromagnetno valovanje) prepotuje v enem letu. Ker je hitrost svetlobe 299792458 m/s, je tako svetlobno leto (ly - light year) 1 ly = 0,9461 * 10¹⁶ m. Za astronomske razdalje je tako svetlobno leto veliko bolj primerna enota. Poleg nje astronomi radi uporabljajo tudi parsek (pc), pri čemer je 1pc = 3,262 ly. Za primerjavo, nam najbližja zvezda alpha proxima v trinarnem zvezdnem sestavu alpha centauri je od nas oddaljena 4,2 svetlobnega leta, medtem ko ima naša galaksija premer okoli 50,000 parsekov in višino (debelina galaksije) okoli 100 parsekov. Sonce je od središča galaksije oddaljeno 8,500 parsekov.

Š

Šelf – (angl. Polica) Celinska polica, del plitvega priobalnega morja (do 300 m globine), npr. po morskem ribištvu znan svernoatlantski šelf.

Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

Last Updated 09. januar 2004 11:20; 12.879 Hits