Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

T

Talasemija - Bolezen rdečih krvničk, za katero je značilno pomanjkanje a- ali b-globina. Deduje se avtosomno recesivno. Posledice so huda kronična anemija, motnje v rasti in telesne deformacije.

Tandemska ponovitev - Večkratna ponovitev nekega zaporedja nukleotidov, tako da so kopije razvrščene v zaporedju ena za drugo.

TAR (angl. trans-activation response element) - Virusna mRNA, ki nastane kmalu po začetku prepisovanja virusne DNA in se oblikuje v značilno terciarno strukturo, na katero se veže Tat.

Tat - Prepisovalni (transkripcijski) transaktivator, eden od šestih uravnalnih genov HIV-1.

Teleomorf - Spolna oblika glive.

Temna snov - Snov, ki ne seva elektromagnetnega valovanja (svetlobe) ali pa seva prešibko, da bi njeno sevanje s sedanjimi tehnikami opazovanja lahko neposredno zaznali. Kandidati za sestavo temne snovi so majhne črne luknje, zelo razredčeni plinski delci, delci WIMP...

Teorija superstrun - Kandidatinja za teorijo vsega. Predvideva, da naj bi bilo vse v vesolju, vsi delci in mogoče celo sam prostor in čas, zgrajeno iz zelo-zelo majhnih strun, ki nihajo v superprostoru desetih dimenzij. Deset dimenzij je potrebnih, da se izognemo tahionom (delcem, ki se gibljejo hitreje od svetlobe) in duhovom (delci, ki nastajajo z negativno verjetnostjo). Za šest izmed teh desetih dimenzij domnevajo, da so zavite v majhne kroge in so zato neopazne. Različni načini nihanja teh strun ustrezajo različnim osnovnim delcem. Teorija zaenkrat še ni dala nobenih preverljivih napovedi.

Teorija vsega - Teorija, ki poskuša najti fizikalni zakon v matematični obliki (lahko tudi več med seboj konsistentnih zakonov), iz katerega bi se dalo (v limiti) izpeljati vse znane fizikalne zakone, kar pomeni, da bi morala zaobjeti opis vseh štirih osnovnih sil (gravitacije, šibke in močne jedrske sile ter elektromagnetne sile). Trenutno je najresnejši kandidat teorija superstrun.

Terciar - Geološka doba, ki se je začela pred približno 65 milijoni let in je trajala do pred približno 2 milijona let. Takrat se pojavijo moderni sesalci, trave in druge cvetnice.

Testno križanje - Križanje heterozigotnih osebkov s homozigotno recesivnimi osebki, ki nam pove kakšne gamete tvorijo heterozigotni osebki.

TeV - Teraelektronvolt, je bilijon elektronvoltov: 1 TeV = 10¹² eV = 1000 GeV.

Ti plazmid - Kratica za “tumour inducing plazmid”. Plazmid, ki povzroča tumor, in vsebuje T-DNA. Ta ima pri divjem sevu bakterije Agrobacterium gene, ki sprožijo tvorbo tumorja v rastlini. V genskem inženirstvu se uporablja za vnos genov v rastline.

Tkivna kultura - Rast tkiv živih organizmov v primernem hranilnem gojišču zunaj telesa. Pojem širše uporabljamo za vse tipe aseptičnih rastlinskih in živalskih kultur, ožji pojem pa vključuje le kulture neorganiziranih tkiv ali kalusa.

Trajanje - Glej čas.

Transdukcija - Prenos evkariontskih DNA z retrovirusi v celice. Pomeni tudi prenos bakterijskega gena iz ene bakterije v drugo z bakterijskim virusom (fagom).

Transformacija - Naraven prenos genetskega materiala brez vektorja in brez celičnega stika. Pri bakterijah je to sprejem novega gena ali plazmida. Pri evkariontih označuje prehod celice, gojene v kulturi, v stanje neprestanih delitev, kar je sicer značilnost tumorskih celic. Širše označuje izraz spreminjanje genske informacije s postopki genskega inženirstva.

Transgeni organizem - Žival ali rastlina z načrtno v dedno zasnovo vgrajenim genom (ali več geni) iz enake ali drugačne celice, ki ga (jih) lahko prenaša na svoje potomce.

Transmembranska beljakovina - Beljakovina, ki je sestavni del celične membrane. S hidrofobnim delom je vgrajena vanjo, s hidrofilnimi oziroma polarnimi deli pa sega na eni ali drugi strani (ali na obeh straneh) iz nje. Transmembranske beljakovine so npr. celični receptorji, ionski kanalčki (npr. acetilholinski receptor), prenašalci različnih snovi, itd.

Transmisivnost (prepustnost) - Lastnost snovi (tudi plina), ki pove, koliko sevanja snov prepusti. Definirana je kot razmerje med gostoto energijskega toka vpadnega in prepuščenega sevanja. Različna je za različne valovne dolžine.

Tridimenzionalna zgradba proteina - Določen položaj vseh aminokislin beljakovine v prostoru.

Troposfera - Plast Zemljinega ozračja, ki sega od tal do višine 7 km nad poloma in 17 km nad ekvatorjem. V njej poteka večina vremenskih procesov, saj vsebuje precej vlage. Ogreva se od tal, zato temperatura z višino pada za približno 6,5^oC na kilometer in znaša na zgornji meji približno - 55^oC.

Tumor supresorski gen - Normalen gen, ki je zapis za določeno beljakovino. Zavira izražanje nekega proto-onkogena, oziroma delitev celice. Če je izgubljen ali poškodovan (mutiran), je nadzor, ki ga izvaja nad celično rastjo prekinjen, kar lahko povzroči raka.

U

Ubikvitin - Majhna toplotno stabilna beljakovina, soudeležena pri razgradnji drugih beljakovin v celicah. Več molekul ubikvitina se v verigi veže na določeno beljakovino in jo tako označi za razgradnjo s proteolitičnimi encimi.

Ukrivljeni prostor-čas - V klasičnem Newtonovem svetu se telesa prosto gibljejo po prostoru, smer njihovega gibanja spreminjajo le sile, ki izvirajo iz drugih teles. Zemlja tako kroži okoli Sonca, ker jo gravitacijska sila Sonca vleče k sebi in ji ne pusti, da bi ušla stran. Svet, kot ga opisuje Einsteinova splošna teorija relativnosti, je povsem drugačen. V njej prostor ni več škatla, v kateri bi se gibala telesa, ampak dejavna vsebina škatle, saj se mu lastnosti ves čas spreminjajo. Prostor in čas tudi nista več neodvisna, kot sta bila pri Newtonu, ampak sta povezana v skupen štiridimenzionalni prostor-čas. Telesa ne vplivajo več eno na drugo preko sil, ampak preprosto vsako telo spremeni lastnosti prostora-časa v svoji okolici. Pravimo, da vsako masno telo prostor-čas ukrivi. Ko v prostor-čas, ki ga je deformiralo prvo telo, zaide drugo telo, se ne bo več gibalo naravnost, ampak bo poskušalo najti najkrajšo pot skozi deformiran ukrivljen prostor-čas. Če smo prej rekli, da se Zemlja vrti okoli Sonca, ker jo Sonce privlači s svojo gravitacijo, sedaj rečemo, da Sonce ukrivi prostor-čas v svoji okolici, zato se Zemlja ne more več gibati naravnost, ampak ji je najbolj ugodno gibanje po elipsi okrog Sonca. Skrajni primer ukrivljenega prostora-časa so črne luknje. Te prostor-čas ukrivijo do te mere, da postane nekakšen lijak, ki požira vse po vrsti.

Unifikacija (poenotenje) - Splošno pomeni združitev kvantne mehanike in relativnostne teorije. Posebno pomeni poenotenje elektrošibke in elektromočne interakcije v okrilju enega od GUT (Great Unified Theory) modelov osnovnih sil. Primer štiri sile, teorija vsega.

UPGMA - Metoda neponderirane aritmetične sredine. Ko sestavimo matriko enostavnih koeficientov, poiščemo par z najmanjšo vrednostjo koeficienta. Posamezni drevesi, ki sestavljata ta par, sta si od vseh najbolj sorodni, zato ju združimo, njuno razcepišče pa postavimo na polovični razdalji vrednosti enostavnega koeficienta. Dobili smo matriko z enim podatkom manj, ker smo dva združili v enega. Sestavimo novo matriko z združenim parom in zopet poiščemo par z najmanjšo vrednostjo koeficienta. S postopkom nadaljujemo, dokler ne pridemo do zadnjega para, dendrogram pa nastaja že sproti.

UV-svetloba - Ultravijolična svetloba je svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od valovne dolžine vidne svetlobe in sicer od 400 nm do 10 nm. Človeško oko je ne zaznava.

V

Valovna funkcija - Matematična oblika opisa kvantnih objektov. V njej so zapisane vse lastnosti kvantnega objekta. Njen časovni razvoj opisujejo enačbe kvantne mehanike (Schrödingerjeva, Diracova, Klein-Gordonova...). StandarDNA interpretacija krajevnega dela valovne funkcije pravi, da kvadrat njene vrednosti v neki točki ustreza verjetnosti, da je na tem mestu kvantni objekt.

Večgenske lastnosti - Lastnosti, na katere vpliva večje število genov. Navadno spadajo te lastnosti med tiste lastnosti, ki jih lahko merimo - kvantitativne lastnosti.

Vektor - (v biologiji). Nosilec, s katerim vnašamo določene dele DNA v drugo celico, navadno virus ali plazmid. Nekateri vektorji tujo (heterologno) DNA lahko v več kopijah vgradijo v genom gostitelja. Nekateri pa so samostojni replikoni, kar pomeni, da se zadržijo v citoplazmi, kjer se lahko pomnožujejo neodvisno od gostiteljeve kromosomalne DNA, s tem dosežemo tudi pomnoževanje tuje DNA. Po možnosti morajo vsebovati gene za rezistenco, katerih beljakovinski produkti nam omogočajo odkrivanje oziroma selektivno gojenje izključno transformiranih celic, ki vsebujejo vnešeno vektorsko molekulo. Vsebovati morajo tudi enojna razpoznavna mesta za čim večje število restrikcijskih endonukleaz, s posamezno restrikcijsko endonukleazo molekulo vektorja prekinemo in nato tja vnesemo fragment, pridobljen z razcepom tuje DNA z isto restrikcijsko endonukleazo, s tem se namreč konci prekinjenega vektorja in fragmenta tuje DNA ujemajo in je tako pripojitev mogoča. Vektorje za izražanje tuje DNA (ekspresijske vektorje) pa pripravljamo tako, da v bližino teh razpoznavnih mest vstavimo močno razpoznavna nukleotidna zaporedja (promotorje), ki v gostiteljski celici omogočijo vezavo njenih beljakovin za prepis in prevod vcepljene genske informacije v ustrezno tujo (heterologno) beljakovino.

Velike teorije poenotenja GUT - Teorije, ki poskušajo formalno združiti tri osnovne sile (močno, šibko in elektromagnetno). Napovedujejo hipotetične delce X, ki bi lahko spreminjali kvarke v leptone in obratno. To bi pomenilo, da proton ni stabilen delec, vendar tega ni potrdil še noben poskus.

Vezani geni - Geni, ki so razmeroma blizu skupaj na istem kromosomu in se skupaj dedujejo (vezano dedovanje).

Vezavno neravnovesje - Pri nastajanju gamet se določeni odseki DNA rekombinirajo (zamenjajo). Gamete z rekombinirano DNA so lahko homozigotne ali heterozigotne za določene lokuse. Ti lokusi (dva ali več) so med seboj lahko bolj ali manj povezani in se rekombinirajo skupaj. Če je frekvenca homozigotnih in heterozigotnih gamet različna zaradi povezanosti dveh ali več lokusov pravimo, da je populacija v vezavnem neravnovesju. V primeru, da populacijo sestavljajo samo homozigoti za dva ali več lokusov, pa je populacija v vezavnem ravnovesju.

Viri za preživetje - So vse tiste stvari, ki jih organizem ali vrsta izkorišča iz svoje okolice za preživetje in reprodukcijo: hrana in voda (energija in nutrienti) in varnost.

Virion (virusni delec) - v primeru HIV-a virusna RNA, obdana z beljakovinskim in lipidno ovojnico.

Virulenca - Kužnost, napadalnost.

Vitrifikacija - Proces spreminjanja neke snovi v steklo ali steklu podobno snov.

Vodni potencial (Y_w) - Razlika v kemijskih potencialih (sprememba proste energije na 1 mol substance) med danim vodnim vzorcem in čisto prosto vodo na enoto prostornine pri enaki temperaturi in enakem atmosferskem pritisku. Enota je MPa (megapaskal). Vodni potencial čiste vode je 0, v rastlinskih tkivih pa je negativen, ker ne gre nikoli za čisto vodo, temveč so v njej raztopljene številne substance. Razlike v vodnem potencialu v sistemu tla-rastlina-zrak so pogonska sila za transport vode po rastlini.

Z

Začetni oligonukleotid - Kratek sintetični nukleotid, običajno gre za zaporedje 10 nukleotidov, ki se veže na komplementarno zaporedje v matrični enoverižni DNA. Iz njega nato DNA-polimeraza izgradi matrici komplementarno verigo DNA.

Združba - Naravna skupnost rastlinskih in živalskih vrst, ki živijo na določenem območju ali v določenem okolju ter vplivajo drug na drugega.

Združena teorija polja - Drugo ime za teorijo vsega. Iskal jo je že Einstein, ko je na stara leta poskušal najti skupno teorijo za gravitacijo in elektromagnetizem.

Literatura:

• Astronomy/Physics Glossary UO Physics Department.
• Bio Tech Life Science Dictionary.
• Breuer, H., Atlas klasične in moderne fizike, (prevedel in priredil J. Strnad), DZS 1993.
• Gribbin, J., Companion to the Cosmos, Phoenix 1996.
• Gribbin, J., Companion to the Quantum, Phoenix 1999.
• Harcourt Science Glossary.
• Illingworth V. ur., The Penguin Dictionary of Physics, 2. izd, Penguin Books 1991.
• Katalog znanj Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
• Leksikon Cankarjeve založbe Fizika (po nemški izdaji priredil J. Strnad), CZ in DMFA 1981.
• Oxfordova ilustrirana enciklopedija astronomije, DZS1999.
• Proteus, revija ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije.

Gesla: A - D, E - I, J - N, O - Š, T - Ž

Last Updated 09. januar 2004 11:21; 8.655 Hits