Domov Šund znanost

Šund znanost

Kvarkadabra razkriva! Arhiv najneverjetnejših “znanstvenih” rezultatov, medijskih kvaziznanstvenih neslanosti ali pa čisto navadnih spodrsljajev. Če ste sami zasledili kakšen ocvirek, ki bi si zaslužil ovekovečenje v šund arhivu, se seveda priporočamo.

Nenavadni koncentrični krogi na radarski sliki padavin

Na radarskih slikah padavin lahko občasno opazimo nenavadne koncentrične kroge. Ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev padavin.

Razkrivanje manipulacij v člankih

Kako se nizozemska raziskovalka Elisabeth Bik bojuje proti lažni znanosti

Algoritem v glavi

Obnašamo se, kot da se kot ljudje nismo sposobni odgovorno odločati drugače, kot da sledimo zelo preprostim algoritmom.

Odgovorno novinarstvo v času krize

Da je konstruktivno soočanje mnenj v jasnosti sploh mogoče, se moramo vsi udeleženi vnaprej strinjati glede okvira, v katerem poteka debata.

Odstopanja od vrednot in načel znanosti

Kaj so temeljne vrednote znanosti? Katera so najpogostejša odstopanja od temeljnih načel? Kakšno je stanje v Sloveniji? Katere so glavne globalne pobude za izboljšanje razmer?

Dejavniki akademske nekulture

Tako kot pri družinskem nasilju tudi dejavniki akademske nekulture pri izpostavljenih osebah slej kot prej spodkopljejo samozavest ter občutek integritete in avtonomije; osebe pasivizirajo in pahnejo v priučeno nemoč, zaradi katere iz situacije težko odidejo oz. se ji postavijo po robu.

Zakaj akademska skupnost molči?

Komisija že vrsto let opozarja na sistemske ovire pri uveljavljanju načela enakosti spolov in vpeljavi etičnih standardov, predlaga rešitve, ki pa se žal zelo počasi, prepočasi ali pa sploh ne implementirajo. Tako da komisijo čaka še veliko dela.

Imunski sistem znanosti

Besedilo uvodne predstavitve na posvetu Etika v znanosti: O čem in zakaj akademska skupnost molči, ki je v organizaciji Komisije za enake možnosti na področju znanosti potekal 4. 3. 2021.

Pomen integritete v znanosti

Od kolegov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic dobivam vedno pogosteje “prijazna” opozorila, da sicer dobro in zanimivo pišem o znanosti, a da moji zapisi in komentarji o težavah in nepravilnostih, s katerimi se srečuje naša raziskovalna sfera, niso primerni.

Kriminologija slovenske znanosti

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Kriminologija znanosti

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Zakaj znanstveniki molčijo?

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Javna agencija ali bankomat za izbrance?

Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Javno pismo uredništvu Večera

Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo.

Znanstveniki v vrtincu citiranja

Pred približno sto leti je Ernest Rutherford, ki velja za očeta atomske fizike, sprožil polemiko z izjavo, da se znanost deli na dve kategoriji, na fiziko in zbiranje znamk. Provokativno trditev vplivnega znanstvenika bi danes lahko preoblikovali v še bistveno bolj skrb vzbujajoče spoznanje: znanost je bodisi zbiranje točk bodisi je obsojena na to, da ostane neopažena.

Koga nagrajuje slovenska znanost?

V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo skrb vzbujajoč trend nagrajevanja ustvarjanja čim boljšega videza velike znanstvene produktivnosti, ne pa dejanskih vsebinskih znanstvenih dosežkov, ki so pomembni za napredek znanja.

Javno pismo o izjavah državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa

Državni svetnik dr. Matjaž Gams je imel 24. maja v Državnem svetu predavanje, v katerem je postavil nekaj po njegovem mnenju znanstvenih tez o...

Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? (posnetek predavanja prof. dr. Matjaža Gamsa)

Predavanje prof. dr. Matjaža Gamsa, državnega svetnika za raziskovalno dejavnost, na posvetu Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? v Državnem svetu 24. maja 2018.

Razbijanje mitov o nevarnosti cepiv

V reviji Mladina so objavili podrobno kritiko knjige Ideološki konstrukti o cepljenju, ki jo je napisala sociologinja Mateja Černič. S pomočjo študentov medicine, ki so združeni...

Nadaljevanje zgodbe o ukinjanju sofinanciranja tekmovanj v znanju

Včeraj je veliko vznemirjenja povzročila novica, da nekaj ključnih organizatorjev tekmovanj iz znanja, kot je recimo Društvo matematikov, fizikov in astronomov, na razpisu za...