Definicija določenega integrala
Iz o KvarkaWiki
Vsebina |
[spremeni] Definicija
Naj bo
funkcija ene spremenljivke, na zaprtem intervalu [a,b] definirana in omejena funkcija. Onačimo z D delitev intervala [a,b], ki je množica n delilnih točk
Takšna delitev razdeli interval
na
podintervalov
za
. Dolžina k-tega podintervala je
. Označimo z
maskimalno izmed dolžin podintervalov. To je
Določeni integral integrabilne funkcije
na zaprtem intervalu
je
,
Ali z besedami: če limita obstaja in je neodvisna od izbire delitve ali vmesnih točk ξk, potem je enaka določenemu integralu funkcije na danem intervalu.
Meji intervala sta meji integracije, določata integracijski interval. Meji a rečemo spodnja meja, meji b pa zgornja meja integrala. x je integracijska spremenljivka. Določeni integral pozitivne funkcije na danem intervalu je ploščina krivočrtnega lika med funkcijo in osjo x na tem intervalu.
[spremeni] Razlog za obstoj limite (integrabilnost funkcije)
Poglejmo, kako se obnaša ta vsota, ko delamo bolj fine delitve. Definirajmo infimume (minimume) in supremume (maksimume) funkcije na podintervalih pri dani delitvi in nato tvorimo zgornjo in spodnjo vsoto. Bodi torej
največja vrednost funkcije na na intervalu
,
najmanjša vrednost funkcije na intervalu
.
Ter še dodatno, največja vrednost funkcije na celotnem intervalu
ter najmanjša vrednost funkcije na istem intervalu m.
Zgornja vsota funkcije
pri delitvi
je potem
in spodnja vsota
Vedno velja, da je
, zato tudi
Pri izbiri druge delitve
, intervala [a,b] velja glede na prejšnjo delitev dvoje:
, če je
finejša od
in
Vedno je zgornja vsota večja od spodnje in pri izbiri finejše delitve postaja spodnja vsota večja, zgornja pa manjša. Pri izbiri finejše delitve se moreta spodnja in zgornja vsota približevati neki vrednosti. Mislimo si, da vsaki delitvi intervala funkciji pripada neka spodnja in zgornja vsota. Pri večih delitvah imamo množici zgornjih in spodnjih vsot. Če je najmanjša med zgornjimi vsotami enaka največji med spodnjimi vsotami, potem imenujemo funkcijo integrabilno na intervalu [a,b]. Povejmo tale pogoj za integrabilnost funkcije:
Funkcija f je integrabilna na
če in samo če za vsako pozitivno število
obstaja takšna delitev intervala
, da je
.
Vsaka zvezna funkcija je integrabilna. Vsaka monotona funkcija (venomer naraščajoča ali padajoča) je integrabilna. Vsaka odsekoma zvezna omejena funkcija je integrabilna.
[spremeni] Primer direktnega računanja integralov
Izračunajmo ploščino lika, ki ga ograja funkcije f(x) = x na intervalu [0,1]!
Naredimo enakomerno delitev intervala (čeprav to ni bitno), tako da ga razdelimo na n enakih delov dolžine (b − a) / n. Za točke ξk vzamemo sredinske točke intervalov in tvorimo vsoto:
Kjer je xk − xk − 1 kar širina intervala (b − a) / n.
Vsoto malo razvijemo in vidimo, da se vsi členi razen drugega in predzadnjega uničijo. Tako je
Integral je limita
Kar znese v našem primeru 1 / 2.
