Kaj je znanost?
poročilo o stanju vednosti v dobi interneta
“Knjiga predstavlja dober prerez čez štiri ključne družbene razsežnosti sodobne znanosti, ki jih predstavljajo pravila njenega delovanja, vpetost v institucijo univerzitetne (akademske) znanosti, odnos do tehnoloških aplikacij in umestitev v svet interneta. Posebnost knjige je, da prikazuje medsebojne interakcije teh razsežnosti, pri čemer je izpostavljena tudi analiza delovanja interneta in njegovega pomena za znanost, kar je novost tudi v svetovnem merilu. Zelo podpiram Dolenčevo osrednje sporočilo, da lahko institucije, ki imajo opravka z znanostjo, ustrezno in za družbo koristno delujejo le, če vztrajajo na lastnih kriterijih odličnosti, medtem ko preoblikovanje znanosti in univerze po njim eksternih načelih, npr. po načelih tržne ekonomije, le slabi njihovo simbolno avtoriteto in notranjo moč.”
prof. dr. Andrej Ule
“Vprašanje »Kaj je znanost?« presega polje filozofije znanosti in spoznavne teorije. Tudi dosežki znanosti ne morejo zadovoljivo podati celotne razsežnosti omenjene problematike. Sašo Dolenc vprašanje o bistvu znanosti postavi v nov kontekst, ki zajema tako okvire družbenega učinkovanja znanstvenih spoznanj kot tudi pogoje njihove produkcije in reprodukcije. Informacijska tehnologija, ki narekuje spremembe v obeh vidikih, odpira spremenjen pogled na zgodovino znanosti in hkrati terja nov razmislek o njenem današnjem pojmovanju.”
prof. dr. Dean Komel
KAZALO
EKONOMIJA VEDNOSTI
Družbeni pomen znanosti 17
Znanost in tehnologija kot instituciji družbe 23
KAJ JE UNIVERZA?
Srednjeveški začetki univerze 31
Humboldtova ideja raziskovalne univerze 35
Družbeni pomen univerze 38
PREDMODERNA ZNANOST
Paradigma predmoderne znanosti 45
Ideal srednjeveške znanosti 48
Umetnost kot posnemanje zunanje forme 54
Tehnika v kontekstu predmoderne znanosti 57
Narava kot stroj 59
ZAČETKI MODERNE ZNANOSTI
Rojstvo znanosti iz duha magije 65
Naravna magija 67
Filozofija narave 70
Renesančna rehabilitacija tehnike 72
Zakaj je Cerkev nasprotovala magiji? 75
ZASLIŠEVANJE NARAVE Z MUČENJEM
Začetki eksperimentalne znanosti 79
Galileo Galilei in zametki univerzalnega zakona materije 82
Blaise Pascal in problem reprezentativnosti opazovalca 85
Isaac Newton in eksperimentalna matematična znanost 88
Razvoj znanstvene objektivnosti 91
Iznajdba besede znanstvenik 97
ZNANOST IN DENAR
Znanstveniki, ki so postali milijonarji 105
Od svečenika narave do podjetnika 106
Politična ekonomija znanosti 110
Tradicionalna delitev na bazično in aplikativno znanost 115
Pasteurjev kvadrant 121
VREDNOST ZNANJA
Borzni posli Isaaca Newtona 127
Obdobja razvoja kapitalizma 132
Inovativnost kot temelj gospodarske rasti 134
Kako meriti napredek? 139
Brez tehnologije ni ekonomije? 143
Brez znanosti ni podjetništva? 146
IDEJAM PRIJAZNO OKOLJE
Izmenjava idej kot ključni vzrok napredka 151
Kako se rojevajo ideje? 156
Ali nagrajevanje zavira inovativnost? 159
Kaj je kakovost? 164
ZNANOST IN RELIGIJA
Darwin in teologija 171
Slepi urar 174
Stvarjenje ex nihilo 178
Knjiga narave postane berljiva 184
Dobesedno branje Božje knjige 188
Kateri jezik govori narava? 191
Bog kot pisatelj in Bog kot urar 193
Kako je nastalo vesolje? 197
Antropično načelo 200
KAJ JE INTERNET?
Rojstvo interneta iz kontrakulture šestdesetih 207
Spopad hipijevske in podjetniške vizije 210
Tehnologija delovanja interneta 215
Nevtralnost interneta 218
Sterilna in generativna tehnologija 221
Wikipedija kot moderni korpus znanja 227
POSTMODERNA KRIZA INSTITUCIJ VEDNOSTI
Lyotardovo poročilo o stanju vednosti 233
Metapripovedi 236
Paradigma učinkovitosti 240
Družba tveganja 242
Popularna znanost 245
Strah pred izgubo krhke sedanjosti 247
STANJE VEDNOSTI
»Notranji zaklad« znanosti 253
Znanost, univerza, tehnologija in internet 255